Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
2 9<br />
Zadnji jesenski sprehod .<br />
Mika nas , da gremo še enkrat v gozd in rečemo :<br />
z Bogom! odhajajočej jeseni . Jug podi sive oblake \pa višnjevem<br />
nebu in odnaša poslednje vele liste z golih vrhov<br />
na vedno še zelene travnike. Vedna prememba vlada nad<br />
nami ; kajti zdaj solnce sije, zdaj je z oblaki zakrito. Bli-<br />
Me6a svetloba in siva senca se neprenehoma vrstite ; zdaj<br />
rije veter pa gubah naše obleke, zdaj spet miruje, da more<br />
odpadli list ravno na tla pasti. Nagaja nam ; kajti, če se<br />
v hoji bojujemo nekoliko časa z njim, in se mu upremo<br />
tako , da skoro nanj ležemo , kar na enkrat preneha, da<br />
skoro pademo na nos . Naj le! Držimo klobuk! Zdaj nam<br />
je pa prav, da izpuha poslednje zrno prahú nam z obleke ,<br />
tako da nikdar nismo imeli tako čiste obleke, kakor po<br />
takem vetrovnem sprehodu.<br />
Zdaj je veter v teku raztrgal deževni oblak in njegovo<br />
mokroto meče nam v obraz , da kar peče toda koj<br />
spet solnce posije in veter preneha .<br />
Tako srno prišli do grmovja, kjer se male trate menjaj o<br />
z nizkimi grmi in posamnimi drevesi . Sem ter tje tudi<br />
kaka siva skala moli iz ravnih tál, in po malih plitkih<br />
jamah sem ter tje stoji tudi voda i okrog nje vrbovje.<br />
Na levej strani kraj te z grmovjem poraščene planjave je<br />
široko polje , na desnej pa stoji lep smrekov gozd, kteri<br />
ima na robu, kakor je navada, mnogo listnatega drevja primešanega.<br />
Boj v zraku je menda pri kraji , ker le prav visok o<br />
gori v njem vidimo še nekoliko raztrganih oblakov, ki<br />
počasi bež'é proti vzhodu. Povsod okrog sije solnce po ravnini,<br />
po kterej le časih še senca kakega oblaka, bal .<br />
Visoke la g k e top oli, ki stojé na desnem kraji<br />
pota, imajo še prav v vrhu šopek rúmenih listov, s<br />
kterimi umirjen veter zdaj igra in se šali, kakor da bi jih<br />
hotel potolažiti, ker je ravno poprej tol&o njih bratov odtrgal<br />
in odnesel na tla. Lepi gladki rumeni listi, ki so<br />
skoro trivoglati, ležé z daj nam pred nogami in na njih<br />
vidimo vzrok, zakaj da se, kakor listje vseh topol, vedno<br />
tresejo. Videli smo ta vzrok že poprej na trepetliki, namreč :<br />
letni časi, 14
Change language