Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

sploh znanih črtastih listov ; nijedna drugačnega kakor i z
pohlevnih plev sestavljenega cvetja . Družba zvesto si vdanih
prijatlic so , kterih se nijedna ne vzdiguje nad drugo .
Da, družabnice so ; njih družnost stvarila je v jeziku besedo
travnik, kakor je družno drevje vzrok besedi gozd.
Le malo trav raste samotno . Eno tako smo spoznali v
prosulji (Miliurn effusum) . Trav nam ni treba siliti, da rast (
skupej . Po gozdih so skoro ravno tako na gostem, kakor
po senožetih. Rž, pAenico, ječmen, oves in piro, se vě
da, silimo, da rastó skupej, in smo prav srditi, če se mešaj o
druge v njih družbe. Kopitniku, ljuliki in pirnici posebn o
zamerjamo, če se iz rodovinske prijaznosti mešajo, prvi z
ržjo, druga z ovsem in tretja z vsemi .
Podoba 17 .
a kos bili s kolencem in listom, ki je sestavljb
en iz listne nožnice in iz l stne ploskv
se tarn idrži, kjer se e listna kožica, ki listn a
ploskva odpregne od nožnice .
Da trav ni, ne bi tudi trat bilo . Trata
se naredi , ker imajo skoro vse trave trpežne
korenike, ki se vsako leto razraiiČajo,
da naredijo v kratkem goste sape .
Vem.o, da travna korenina je iz nitastih
vlaken sestavljen šop. Travne liste in
votlo bil tudi poznamo . Na listih ločimo
nožnico od listne ploskve (a) . Nožnica obdaja
bil . Pri vsacem kolencu je začetek
enega lista, tako da med dvema kolencema
stoji vedno le en list. Tam, kjer je nožnica z listno
ploskvo zraščena, nahaja se večidel tenka, prozirna kožica,
listna kožica (b), ktera, kakor je neznatna videti vendar
mnogokrat pomaga razločevati srodne travne vrsti .
Travni listi niso mrežasti, kakor gno je listje bukovo
in mnogih drugih rastlin, ampak prevlečeni so gosto skupej
z vsporednimi žilicami. Po tem. .razun nekterih izjemkov
se lahko ločita dva glavna razdelka cvetočih rastlin, eno -
in dvoka'ji'.čnice.
Prav posebno pa je sestavljen travni evet . priprost