Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

—
Idevni udje tega lepega rastlinskega plemena bogati vsako -
vrstnih čudnih podob, ki jih cvetje naceja. Posebno je
medena ustna, ki posnema vsakovrstne podobe, postavi m
žuielke, pajke, še celó človeško postavo . V rodovitnej
apnenej prsti najrajši rastó .
Vidi se, da morajo tla našega travnika biti jako
apnena, ker tukaj na tem bolj visokem in tedaj bolj suhe m
kraji vidimo rastlino, ki je prava apnenka . To je namreč
navadni l ap uh (Fussilago Farfara, gemeimer Huflattig) ,
kterega brezlistno, luskinasto steblo nosi svetel, z1atorumen
cvet, ki je zelo podoben cvetu repuhovemu. Lapuh in repuh
sta pa tudi oba enega plemena . Tudi ta še-le za cvetjem
liste poganja, kakor uni, ki smo ga na gli v močvirnem grraovji.
Lapuhovi listi so pa manji, spodej sivokosmati, in
po robu nazobčani . Po našem travniku še ne cvet e
mnogo rastlin, moremo tedaj vsacega gosta posebej pozdravljati,
kar bi pa čez nekoliko tednov jako težko bilo .
Mala prijazna m a r j e t i c a ali r i g l e c (Bellis perennis ,
Maassliebe) se povsod mesa, kakor prijazni otroci med
odraščene. Njene male cvetne zvezdice sestavljene so razun
iz zelenega ovojka iz dvojnih cvetov, iz rumenih na sredi ,
in iz belih jeziČastih na robu. Marsiktera marjetica v rdeče
piše svoje prikrajne bele cvete, kakor da bi hrepenela
požlahtniti se v krasno povrtno marjetico (ijubljenko) .
Pohlevno in malo očitno se jej rada pridruži tudi
travni k a k r e š a (Cardamine pratensis, Wiesenschaum -
kraut), ki nosi lepe grozde lilastega cvetja. V rodu j e
ona s povrtnimi našimi r u m e n i m i vij o l a m i ali g ebe -
nikom (Lack, Cheiranthus Cheiri) in s Šebojem (Levkoje,
Matthiola), kar spoznamo na njenih štirih navskriž
stoječih venčečevih lističih in na dolgem ozkem lusku . še
bolj pohlevno in skorej ponižno se skriva tukaj druga se -
strica krasnega našega povrtnega šeboja, namreč : najmanja
in najbolj priprosta izmed vseh cvetečih rastlin, k u r j e
zdravj e (Draba verna , Frühlings-Hungerblümchen) . Ne -
rodovitni ta prostor našega travnika ima vendar še živeža
dovolj za drobno to rastlinico. Res je, da je majhna
in gibka, da se slabo redi, pa vendar so vsi udje njenega
telesa tako popolni, da se prišteva najpopoiniAim rast-