Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

139
nikakorgnih dragih mazil . voda sicer tako silno topilo,
zadostuje .
Od kod pa ta ohranilna moč vode ? Skoro edino le
od tod, .da mnogo vode mirno stoji. Kjer na ilovastej
proti sredini nekoliko nagnjenej ravnini ne more ne v
zemljo , ne drugam odtekati voda, ki priteka na-njo od
dežja, snega in studencev, tam se nareja šota , in ravnina
spremeni se v teku stoletij v to, kar imenujemo mah ali
mahovje. Naj poprej naselijo se v mirnej vodi alge, i n
potem počasi tudi druge rastline. Tako se počasi voda
čez in čez zarašča , ker na vsahnelih rastlinah, ki ne morejo
popolnoma segnjiti, kalé in rastó nave . Sto in sto ,
tudi tisoč let tako zelené rastline, rod na rodu, in vsahnele
spreminjajo se v šoto. Segnjiti ne morejo, ker voda
ne dopušča k njim zraka, &gar kislec tako mogočno pospešuje
gnjitev.
Pa v takej vodi ne rastó vodne in močvirske rastline .
Te hočejo imeti tekoČe, ali saj take vode, ki priteka in
odteka . Le posebnim šotnim rastlinam je všeč v njej .
Mahovje, kjer se reže gota, veže sedanjost s preteklostjo
nage zemlje. Premog in šota dajeta nam kurjave,
ako nam drv primanjkuje. Vsako šotišče je povestnigka
knjiga za sebe samo in za 'okolico. Iz tega , da najdemo
včasih v šoti čino-rjava debla in korenine dreves in grmov ,
sodimo , da je nekdaj rastlo drevje tam, kjer zdaj morebiti
ne more . Ne ravno redko kdaj se v šoti najdej o
kosti, zobje, parklji in šopi dlake takih živali, ki že tigoě
let ne živé v tistej deželi, kjer je šotišče . Sem ter tje s o
dobili celó ostanke takih živali, ki so na vsej zemlji izmrle
popolnoma. Dokaz, da so nektera mahovja več tisoč let
stara .
Prav zato je mahovje tako mikavno za tistega, ki
vé, kake prernembe so se godile na površji zemeljskem .
0 tistih več milj dolgih in širokih , večkrat čez 30 čevljev
globokih mahovjih, kakorki so po severni Nemčiji in p o
Ogerskem, more se reči, da so edini z rastlinami poraščen i
kraji, na kterih se ni več tisoč let nič premenilo. Tej povestnigkej
zanimivosti pridruži se še to , da po mnogih ni
mogoče hoditi . Pod zeleno, s cvetlicami posejano ravnino