Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

imenujejo se s v e d e r c i (Clausilia, Sehliessmundschnecke )
in po vlažnih gozdnih krajih jih živi mnogo vrsti po Slovenskem.
Če bi hteli njih vratica videti, morali bi zadnjega
zavoja nekaj odlomiti . Če se žival hoče iz hišice
stegniti, pritisne vrata h kraju ; če se pa nazaj potegne,
vratica se sama spet zapró, ker imajo prožno držalce .
Na naših sprehodih bomo tacih polžkov še mnogo
videli. Živě namreč radi 'pod listjem po grmovji in plot6h,
pod vlažnim, v senci stoječim zidovjem in med 6repinami
in kamenjem prav starih grobelj .
Pa zapustiti moramo ta kraj, kjer bi mogli po z mahom
in listjem pokritih kotičkih med kamenjem najti še
marsikterega drobnega polžka. Splezajmo raje prav na
vrh . Nekoliko pod vrhom pridemo na malo ravnico, kjer
bolj debele bukve rastó . Pred seboj zagledamo goste šope
e e p e r l e (Asperula odorata, Waldmeister). Na gibkih
, štiro - robatih , nevejnatih steblih stojé v mičnih
vretencih listi, ki imajo v sebi znano prijetno dišavo. Pa
zbuditi jo mora še le vino, kajti zdaj je ni sledu ne v
listji ne v evetji. Ta dišava, ki vino tako prijetno dela,
je ravno tista , od ktere pride dober duh sena. Nima je
pa v sebi vsaka trava, ampak be dišeča rosulj a ali
Boljka (Anthoxanthum odoratum, Ruchgras), v kterej pa
ravno tako skrita spava, kakor v perll Perla ne zapusti
nikdar hribovskega gozda, najraje raste po studenčnatej
zemlji . Po poljskih gozdih je ni. Med tem, ko trgamo
za eno pest tega lepega zelišča, se nam čudno zdi , da
tako rado odtrgati. Zdaj zapazimo, da njegove tenke ,
bele koreninice tič6 be rahlo v gnjijočem listji, iz kterega
zni samo ono pripravljati dišečo snov, ne pa tudi druge
rastline, ki zraven rast6. Kemija življenja nam je ''e neznana
skrivnost .
Prišli smo na vrh . Na eni strani odpira se nam po -
gled nazaj doli, od koder smo prišli. Vidimo, da je do -
lina, iz ktere smo prišli, be globoka brazda, ki jo je nekdaj
v trdo zemljo vrezala, premenjaina sila ; kajti unkraj nj e
vidimo, da se razširja visoka ravnina, kakor todi okrog na s
in be soditi moremo, da morebiti ne daiječ proč je druga
taka grapa, čez ktero pa zdaj čez gledamo .
Stirje letni časi,