Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

— 197
zato se pa čuteče duše tako lahko polasti neko posebn o
žalostno sanjanje, ki dobro (IA, in ki je izbuja edina jesen ,
posebno v gozdu .
V tak gozd listnik pridemo po širokem kolovozu ,
6egar globoke kolesnice so polne vode, ki se morebiti
ne bo več posušila, da-si vinska lota še želi si toplote, da
bi prav dobro dozorila grozde viseče po skoro popolnoma
že golem trsji .
Po gozdnih tléh je videti čudna zmes smrti in živl*enja,
da, sem ter tje je tudi še kako zelike ali trava ,
ki se podviza, da bi letos še cvetela . Med grmovjem kraj
poti raste ravno tista mrtva kopriva, ki smo jo našl i
bili na vse zgodaj pomladi (stran 18) . Njena stebla, ki
jih je prikratil bil srp, ali otročja roka, ali konji, ki s o
drva mimo vozili, imajo še zdaj ravno tako lepe, kakor
takrat, škrlatno rdeče ustnate cvete, ki so ravno kar še-le
razcveteli se. Po tratah cvete jesenski regrat (Leontodon
autumnalis, Herbst - Löwenzahn) in pa obli modri
cvetni koški tiste pozne rastline, o kterej marnja pravi,
da jej je vrag korenino prigriznil iz jeze zavolj zdraviln e
njene moči : h u d i č ev griz (Scabiosa succisa, Teufels -
abbiss , str. 182) . Tudi nektere jagode nahajamo še, ki
nam dobro gredó v tek, da-si niso posebno sladke ; saj so poslednji
darek odhajajočega prijatla. Te so višnjevo slivaste
njivske robidnice ali ostrožnice (Rubus caesius, Acker -
Brombeeren). Ornih trnoliic (Prunus spinosa, Schlehdorn)
pa nečemo pokusiti, akoravno nas mikajo drobne ,
črno-modre kuglice, ker so zdaj še strašno trpke in mora
jih še-le slana dobro opeěi, preden bodo vžitne. T r noin
črni trn je vse eno . Ker raste ravno tukaj
tudi beli trn ali g 1 o g (Crataegus oxyacantha , Weissdorn),
zató si hočemo zapamtiti, v čem da se razločujeta.
Najdemo, da imata skoro edino le to vkupno znamenje
oba, da sta oba trnata, sicer sta pa v vsacem ozira vs a
drugačna. Orni trn, bližnji rojak slive, ima skoro ravn o
tako listje kakor ona, samo nekoliko manjše. Glog ima pa
bolj ali manj globoko zarezano listje . V živih plotih se
njih podoba mnogovrstno me*, v to so prisiljena skoro
vsa drevesa, ki jih ljudje hudo prirezujejo. Večkratne