08.02.2013 Views

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

14<br />

kakor ta vrba , najdemo todi . Sem ter tje se svetijo drobne,<br />

rdeče jagode na kakor las tenkih, dolgih peceljnih iz zelenja<br />

. To je okusni plod m a h o v n i c e (Oxycoccus palustris,<br />

Moosbeere), ktere nitasto, vejnato deblo leži na mahovji,<br />

in nosi skoro pravilno v dve vrste vvrsteno listje,<br />

ki je podobno listju mirte . Proti njej so skoro velikani<br />

Čevelj visoki grmiči jej blizo srodne mahovske črni e e<br />

ali vodne k opi g 6nice (Vaccinium uliginosum, Moor-<br />

Heidelbeere). Njene zdaj že zrele jagode so modro 1ivaste,<br />

sicer pa prav podobne borovnicam .<br />

Posebno tuja se nam zdi ta-le rastlina, ki je pa, žali<br />

bože, že ocvetela. Znana je pod imenom d i vj ega rož -<br />

marina (Andromeda polyfolia, poleibldtterige Andromede) .<br />

Po rastlinarnicah srno že večkrat videli sličnih rastlin.<br />

Te tri rastline so iz plemena v r e s n i c (Ericaceae), kterih<br />

raste največ po južnej Afriki.<br />

Pred nekterimi tedni so cvetele todi gotovo tudi nektere<br />

redke kukovice. Pa saj tukaj še stoji lepa mo -<br />

6virnica (Epipactis palustris, Sumpfwurz) , ki ima pa<br />

tudi že plodove na čevelj dolgem steblu namesto rahlega<br />

grozda cvetja .<br />

Tukaj pa je vse posuto s kakor sneg belim cvetjem .<br />

Cveti stojé posamezno na skoro čevelj dolgih steblih, ki<br />

stojé ravno kvišku in ki nosijo pri sredi srčast list, ki<br />

jih brez peceljna obsega. Tej lepej rastlini reče se eno -<br />

p érka ali go sp oj gnica (Parnassia palustris , Parnassie<br />

oder Einblatt). V njenem cvetu vidimo posebne, v kijaste<br />

nitke razcepljene stvarce , kterih pred vsakim peterih belih<br />

lističev po ena stoji, in ki so nekoliko liri podobne. Od<br />

todi morebiti latinsko imé . Slovensko imě ima pa od listka<br />

pri sredi stebla . Se vé da ima rastlina razun tega lista tudi<br />

še peceljnate pritlične liste. Na njej opazujemo, kakor tudi na<br />

nekterih drugih rastlinah, posebno gibanje, ki je v zvezi z<br />

oplodom. Peteri prašniki se namreč po redu pridvigujej o<br />

kvigku, da iztresajo cvetni prah na brazde velike un'aste<br />

plodnice.<br />

Na drugem mestu se pa belo cvetje enopérke umi -<br />

kuje krasne] višnjeve] rastlini, ki je gotovo izmed najlepih<br />

domačih ki je pa he malo komu znana zatÓ ker

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!