Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
14<br />
kakor ta vrba , najdemo todi . Sem ter tje se svetijo drobne,<br />
rdeče jagode na kakor las tenkih, dolgih peceljnih iz zelenja<br />
. To je okusni plod m a h o v n i c e (Oxycoccus palustris,<br />
Moosbeere), ktere nitasto, vejnato deblo leži na mahovji,<br />
in nosi skoro pravilno v dve vrste vvrsteno listje,<br />
ki je podobno listju mirte . Proti njej so skoro velikani<br />
Čevelj visoki grmiči jej blizo srodne mahovske črni e e<br />
ali vodne k opi g 6nice (Vaccinium uliginosum, Moor-<br />
Heidelbeere). Njene zdaj že zrele jagode so modro 1ivaste,<br />
sicer pa prav podobne borovnicam .<br />
Posebno tuja se nam zdi ta-le rastlina, ki je pa, žali<br />
bože, že ocvetela. Znana je pod imenom d i vj ega rož -<br />
marina (Andromeda polyfolia, poleibldtterige Andromede) .<br />
Po rastlinarnicah srno že večkrat videli sličnih rastlin.<br />
Te tri rastline so iz plemena v r e s n i c (Ericaceae), kterih<br />
raste največ po južnej Afriki.<br />
Pred nekterimi tedni so cvetele todi gotovo tudi nektere<br />
redke kukovice. Pa saj tukaj še stoji lepa mo -<br />
6virnica (Epipactis palustris, Sumpfwurz) , ki ima pa<br />
tudi že plodove na čevelj dolgem steblu namesto rahlega<br />
grozda cvetja .<br />
Tukaj pa je vse posuto s kakor sneg belim cvetjem .<br />
Cveti stojé posamezno na skoro čevelj dolgih steblih, ki<br />
stojé ravno kvišku in ki nosijo pri sredi srčast list, ki<br />
jih brez peceljna obsega. Tej lepej rastlini reče se eno -<br />
p érka ali go sp oj gnica (Parnassia palustris , Parnassie<br />
oder Einblatt). V njenem cvetu vidimo posebne, v kijaste<br />
nitke razcepljene stvarce , kterih pred vsakim peterih belih<br />
lističev po ena stoji, in ki so nekoliko liri podobne. Od<br />
todi morebiti latinsko imé . Slovensko imě ima pa od listka<br />
pri sredi stebla . Se vé da ima rastlina razun tega lista tudi<br />
še peceljnate pritlične liste. Na njej opazujemo, kakor tudi na<br />
nekterih drugih rastlinah, posebno gibanje, ki je v zvezi z<br />
oplodom. Peteri prašniki se namreč po redu pridvigujej o<br />
kvigku, da iztresajo cvetni prah na brazde velike un'aste<br />
plodnice.<br />
Na drugem mestu se pa belo cvetje enopérke umi -<br />
kuje krasne] višnjeve] rastlini, ki je gotovo izmed najlepih<br />
domačih ki je pa he malo komu znana zatÓ ker