Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Porn ad .
Kdor je imel kdaj priloinost, da je skrivši gleda l
slikarju čez ramo, ko je slikal s svojim čopičem izvrstno
kako sliko, spominja se gotovo še zdaj z veseljem .
Ravno tako bi rad marsikdo, da bi pogledal enkrat
v skr,ivno delavnico prirode, ko v brstu drobne listne otročičke
pripravlja za prestop v veselo življenje, ali ko izbuja
semensko zrno ali ko dela mlado kal v plodnici .
Marsikdo, ki to želi, ne ali ne pomisli, da more
le videti, kar je storjenega, ne pa, kako da se iz
vsrkanega redivnega soka po dolgej poti skoz deblo in
.
veje nareja to, iz česar biva lepo listje ; vendar more
s pomočjo drobnogleda saj zapaziti, kaj da se najpoprej
naredi iz unega soka, predno se more iz tega „kaj” s
staviti list.
Priprava, iz ktere zida pomlad listje in drugo, imenuje
se s t an i c a. Kakor zida zidar hišo iz kamenja, tak o
sestavlja pomlad iz stanic rastline. Iz česa da so narejene
te stanice, znanost precej dobro, ne pa, kako da
delajo .
se
Mislim, da se ne moremo prav prisrčno veseliti po -
mladi, če jemljemo njena dela le, kakoršna so . Kaj je ne b i
mogli prašati : pokaži nam enkrat, ti iznajdenka, ktere
pripomočke pa imaš, da delaš toliko mnogovrstnih stvari ?
Kako se potem oko čudi , da so pripomočki tak o
prosti! stanic, iz nič kakor iz stanic sestavljene s o
rastline, kal v želodu in v makovem zrnu, in vendar v
tej drobnej kali mora že biti osnutek prihodnjemu hrastu
in maku .
Pa naj je rastlinska stanica prosto sestavljena in naj
se drži nekako prvotne svoje podobe, vendar je to ne moti ,
da ne bi razvijala raznovrstnosti. Enojnost ne odvrača
lepote. Znotrej je rastlina, kakor nam mikroskop
mnogokrat ravno tako lepa, kakor najlepši cvet.
kaže