Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

20 1
Kot drevesa sta si oba jako podobna, samo da na poslednjem
Istje bolj gosto , kakor na prvem. Toliko laže je pa
razločevati ju po želodu in listji. Na dobu visi želod, večidel
po dva ali po trije skupaj, na do štirih palcev dolge m
peceljnu in listi nimajo peceljna ali so pa prav kratko pece1jnati
. Graden ima pa sedeč želod in njegovo listje ima
do enega palca dolge peceljne . Hrastov list se imenuje po
rastlinarsko š o b a s t. Šobe gradnovega lista so večidel malo
man ae in bolj vse enako velike, kakor šobe Bobovega lista.
Po bolj nizkih hrastovih grmih vidimo še polno ze -
lenega listja . To so listi poletnih omladov (str. 91), listi
pomladanskih omladov so pa že rumeni in se obletavajo .
To daje hrastom jeseni posebno pisano podobo .
V grmovji, nad ktero visoko v zrak moló hrast i
drugo drevje, vidimo grm, ki ima posebno lepo listje . Nek
javorjev grm je, kterih raste pri nas več vrst, in ki imaj o
vsi posebno lepo listje. Naš grm je m a k l e n o v (Acer
campestre, Feldahorn) . Kakor palec debele veje imaj o
mehko, razpokano, debelo skorjo, zarad ktere so jih poprej ,
ko smodka še ni bila tako pregnala lule kakor zdaj, rad i
jemali za lulne cevi. Na maklenu najdemo prvikrat, da
Listi stojé po dva in dva nasproti, toda tako, da dva in dva
sosednja para navskriž stojita. Taki listi imenujejo se
navskriž nasprotni . Tako postavljeni listi imajo velik
vpliv na uvrstev vej po drevesu in tedaj na vso drevesno
postavo, ker stojé popki vselej tudi tako, kakor listi, v kterih
pashah namreč tičé, kakor je znano. Naša drevesa bi se
tedaj morala še mnogo bolj med sabo razločevati po razdelitvi
svojih vrhov , ako bi tudi vselej izrasla mladika i z
vsacega popka in ako M vse veje enako dolgost dosegle.
To se pa ne godi, ker vselej nekteri popki shujšajo, da
naredé mladik, in tako vzrokujejo praznine in nepravilnost
med vejami, ako so tudi popki tako pravilno po -
stavljeni, kakor n. pr. na javorjih . Po bolj toplih krajih
je to drugače , tam izraste mladika iz vsacega popka,
razun morebiti iz najdaljnih po vejicah ne . Zato imaj o
mnoga tropiška drevesa nekako pravilno, pa tudi okorn o
postavo, med tem ko naše bolj mrzlo podnebje drevju podeli
po shujšanji nekterih popkov sprelepe, nepravilne postave .