Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

82
tiaro morebiti potolaži mnogokrat druge potrebe, kJ na g
silijo, da vživamo kaj manj žlahtnega .
Bolj vajeno oko prirodoslovčevo ni najmanji dobiček,
ki ga ima pred tistim, ki ne mara za natančno pregledavanje
prirode .
Vaja in bistrenje čutov ima veči upliv na človekovo
izobraienje, kakor sploh mislijo ljudje .
Ta kratek pregled nas gotovo uči , da ni vse prava
trava, kar smo do zdaj mislili, da je . Poznamo že sestavo
cveta ostric in ločnic. Navadno se tudi tern rastlinam reč e
trava. Pa kako vse drugačno je njih cvetje !
Kaj ne bi zdaj koj obiskali teh po poli sester trav ?
Dobili bi jih vse polno saj se včasih družijo s pravimi
travami, včasih jih pa nadomestujejo ondi , kjer je tem
premočvirno in mokro . Rožnik je tudi njih čas .
Ni treba nam dalječ hoditi za njimi . Tam-le pelje
oglajena steza skoz naš kostni travnik. Stavim , da je
obrobljena od plitke trate, ki jo dela ž abj i 1 o č (Juncus
bufonius, Krčtenbinse), kajti ponižno to zelišče ima rado ,
če človek po njem stopa, in raste skoro po vseh močvirnih
travniških stezah .
Ta jarek tu je ves poln ločja , akoravno je skor o
popolnoma se posušil . Vsi poznamo dolge, kakor gosj e
pero debele, okrogle bili ločja, s postrani sedečimi gostimi
šopi cvetja na njih. Tri vrsti se skrivajo druga za
drugo. Tako so si podobne, dajihje komaj ločiti. To so k 1 o b-
6as ti loč (Juncus conglomeratus , knäuelblüthige Simse )
in dolgopeceljnati loč (Juncus effusus, fiatterblathige
Simse) . Poslednji se loči od prvega, da imajo njegovi posamni
cveti v klobku dolge peceljne, tako da cvetje na vetru
vihra. Tretja vrst je pa sinji loč (Juncus glaucus, graugrüne
Simse, pod. 19) s sivo-zeleno, drobno pa globoko brazdato
bilk) . Bil prvih dveh je gladka. Vsi trije imajo zoper
zakon svojegarodú samo tri prašnike, žabji ločjih imapa šest.
Blizo je mlaka. Tam borno dobili mnogo polotrav. Na
enej strani je voda plitka in dno je peščeno . Tu je prebivališče
ene naših najmičnejših polotrav . Tu raste drobna, lepa
rum e n k a s t a o stri c a (Cyperus flavescens gelbliches