Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

More documents

Recommendations

Info

— 70 (Abies excelsa , Fichte) (a) so skoro gtirorobe in mnogo ože kakor une in ostro-rtaste. Pri obeh drevesih igle stoj é Podoba lo® Ď a smreka ; b j ka, c bor, zraven so posamni listi (igle ) in njih prerezi . posamno . Na smrekovih mladikah so igle povsod okrog postavljene in proti koncu obrnjene, tako da ima cela mladika z iglami vred okroglo, nekako storžasto podobo . Na jelkinih vejah stojé igle sicer tudi na okrog, obrnjen e so pa na dve nasproti ležeče strani tako, da je cela kosmata vejica plok'nata. Samo na najmočnejih mladikah
71 — iz naj višega vrha temu ni tako . Pa podoba igel ali listov je dovoijna, da ločimo obe drevesi . Se bolj se pa od oběh loči gozdni bor (Pinus sylvetris, Kiefer) (c) ; kajti na njem stojite vedno po dve igli v sivo-kožastej nožnici. Zato e pa tudi znanost, ki loči raznovrstne stvari, odločila borovce od rodů smreke in jelke v poseben rod. Po srednjih Alpah rasteča l i m b a (Pinus Cembra, Zirbelkiefer) in pa neki iz severne Amerike prinesen bor (Pinus Strobu s Weymouthskiefer), ki ga imajo po nekterih vrtih zavolj lepšega, imata pa po pet listkov skupej v enej nožnici . Pa sicer že, brez ozira na te razločke, se vsako teh treh dreves drugače vidi . Že od daiječ poznamo borovc e na rdečkasto -rjavem lubji zgornjega debla in vej. Ce stojé gosto skupej , odvržejo veje do visoko gori od til, do dveh tretjin cele visokosti. Kako so v starosti vsi drugačni , kakor jelke in smreke, povedali smo že poprej . Jelka je podoba silne moči. Nje sreberno - sivo mnogo - krat prav belo deblo izgublja proti vrhu le počasi na de - belosti in je prav valjarji podobno . Tudi ona odvrže vej e pri tleh, tudi če na samem stoji, samo ne tako visok o gori, kakor bor. Kar jih obdrii, steguje jih kar na ravnost proč od debla. Najgornje v vrhu se nekoliko dvigujejo, in po njih sedě po koncu, kakor sveče , debeli storži. Listje je nekoliko bolj sinje , kakor je smrekovo . Smreka pa zakriva svoje riavkasto - sivo deblo z gost o iglastimi, visečimi vejami, če na samem stoji , skoro prav do tál. Nje deblo se proti vrhu hitro šibi. Storžev nima samo v vrhu, in ti ne stojé, ampak visé po vejah . Nekaj otožnega, vdanega je v njej. Smrekov gozd se od dalječ vidi , kakor regiment pešcev, v kterem se posamni mož izgubi . Jelov gozd je kakor krdelo prostovoljcev, v kterem pokorščina ni izbrisala posebnosti vsacega posameznega moža . Ce gledamo od dalje6, res je ravno taka. Iz smrekovega gozda molé vsi verhi enako visoko, v jelovem gozdu pa vsako drevo svoje veje po svoje kvišku steguje . Komur so znani čisti smrekovi in čisti jelovi gozdi, ta bo gotovo pritrdil, da imam prav . Borov gozd je pa v starosti ves drugačen , kakor v mladosti . Prav tesno je človeku ko vidi, kako je vse'
Page 1:
Izdala in založila Matica Slovensk
Page 4 and 5:
ejr-, l o ,!P 11TIOV ~0
Page 6 and 7:
IV :Y Štir j e . je letni čast so
Page 8 and 9:
VI poznam bobovnik. Pravim da pozna
Page 11 and 12:
Menjava letituli časov. éliki gos
Page 13 and 14:
Tam je ni nikake menjave . Posebno
Page 15 and 16:
tako svoje namestnike v zamrlej zim
Page 17 and 18:
več tednov dolgo potem mirno spava
Page 19 and 20:
9 zadnji vojnik , če pod tem razum
Page 21 and 22:
Porn ad . Kdor je imel kdaj priloin
Page 23 and 24:
— na tako malem prostoru in da ga
Page 25 and 26:
Pri teh se je notranja mrenica, pri
Page 27 and 28:
17 I . Po grmovjl in mejah. dud vih
Page 29 and 30: 19 — Podoba 3 . Pegasta mrtva kop
Page 31 and 32: — liste, iz kterih stikališča m
Page 33 and 34: Vse nosi še znamenja rojstva, mlad
Page 35 and 36: 25 Podoba 5 . Leska , Corylus avell
Page 37 and 38: 2 7 Podob a Poljski brest, Ulmus ca
Page 39 and 40: 29 wurz), ki so izrastle mnogo pred
Page 41 and 42: 8 1 podolgasti kahci . Med kalicama
Page 43 and 44: Al spet si tukaj, znanec moj ? Le d
Page 45 and 46: Podoba 7 . Jetičnik Trdnikov, Vero
Page 47 and 48: vse tu stojeČe rastline so stisnje
Page 49 and 50: 39 wAchse, Caryophyllaceae), ki ima
Page 51 and 52: 41 — gokrat tudi brez koristi za
Page 53 and 54: i premoga bilo , Bog v6, ali M se b
Page 55 and 56: — 45 teče rastline, kakor post .
Page 57 and 58: 47 Podoba 12. Kurje Zdravje, Draba
Page 59 and 60: ---- 49 dovitno Črnkasto prst . Č
Page 61 and 62: .1 je namreč večerni veter tako m
Page 63 and 64: preskakovati ali med nje se stiskat
Page 65 and 66: Ko hodimo po veličastne] tej gozdn
Page 67 and 68: 57 omahle, ker je mehak še njih le
Page 69 and 70: povzdignjena in tako visoko čislan
Page 71 and 72: Kako vse drugače je tukaj 1 Se da
Page 73 and 74: čenjajo kupičiti plodne kupčeke
Page 75 and 76: imenujejo se s v e d e r c i (Claus
Page 77 and 78: 61 — C''rešnje velike , še oble
Page 79: ampak od vrha do o dna se vekga sok
Page 83 and 84: 73 in1jivo lepoto,kakor je občudov
Page 85 and 86: 75 se pokazali. Vedno je videti nov
Page 87 and 88: 77 in neolepšan kakor je, nas toli
Page 89 and 90: "7 gost s peresastima brazdama in z
Page 91 and 92: 8 klasku, namesto navadnih treh le
Page 93 and 94: Podoba oě Sinji , Juncus glaucus.
Page 95 and 96: 85 zlatico (Ranunculus acris, schar
Page 97 and 98: 7 kosmatih listih in steblu . N j i
Page 99 and 100: 89 In vendar bi rab. našli v tern
Page 101 and 102: Plemenski značaj te rastline, ki j
Page 103 and 104: 9 3 jo je enkrat, ko je bil preveč
Page 105 and 106: 95 kakor je sploh povodno naše ras
Page 107 and 108: 97 — Podoba 23 , Vodna Attica, Ra
Page 109 and 110: Podoba 24 . Žabji las, Callitriche
Page 111 and 112: 10 Gotovo je v srcu našem tudi mes
Page 113 and 114: 10 ki m as t a p o k ali c a (Silen
Page 115 and 116: 105 podaljšanih pestičevih vratov
Page 117 and 118: 107 cvete6e rastline (Papilionaceae
Page 119 and 120: 109 leskovih predalcih semenska zrn
Page 121 and 122: Čen a grajŠ6nski gozd, kar tudi z
Page 123 and 124: — 113 vodo napoinjeni to ni lahko
Page 125 and 126: 115 — Podoba 29 . Cveti sledečih
Page 127 and 128: 17 — je kakor skoro vse ustnice ,
Page 129 and 130: 119 Podoba 30 . 1 glistna podlesnic
Page 131 and 132:
21 mala so klična zrna praprot, ve
Page 133 and 134:
23 potem vidimo med prašniki venec
Page 135 and 136:
125 gubila ; toda od spodaj ima nek
Page 137 and 138:
Znaiajel nekterih kobulnic . 1 kobu
Page 139 and 140:
Tu med grmovjem že spet vidimo nov
Page 141 and 142:
131 Ijevalec skoz življenje, pa tu
Page 143 and 144:
— 133 — Carthusianorum, Karthau
Page 145 and 146:
nino svojo sladko mesnato korenje.
Page 147 and 148:
13 7 kterimi še-le pozno prikima p
Page 149 and 150:
139 nikakorgnih dragih mazil . voda
Page 151 and 152:
14 kakor ta vrba , najdemo todi . S
Page 153 and 154:
— 143 nenthau). Tenka vlaknata nj
Page 155 and 156:
14 5 Zató se jih pa kmetovalec tak
Page 157 and 158:
— 14 7 stanc, in vejice ravno tak
Page 159 and 160:
149 Posedale so vse posamezno po bo
Page 161 and 162:
15 1 Velik klas je podoben rženemu
Page 163 and 164:
153 Silna sovražnica borovega drev
Page 165 and 166:
155 peska, sicer j e pa ves zakopan
Page 167 and 168:
157 Šibke bilke nosijo nysakdanji
Page 169 and 170:
159 — (zweizeilige Gerste) . Vsi
Page 171 and 172:
— 161 Ri, Secale cereale. Y posam
Page 173 and 174:
popolnoma zakrivate. Ovseno zrno (k
Page 175 and 176:
1,65 bivajo častne medalje po kmet
Page 177 and 178:
167 — podobni ajdi, ki je res nji
Page 179 and 180:
169 Zdaj nam preostaja še , da pre
Page 181 and 182:
17 1 lahko razločujejo posamni rod
Page 183 and 184:
173 mladi že svoje na novo izrastl
Page 185 and 186:
— 175 linam v cvetje, spoznamo la
Page 187 and 188:
177 — po vrtu, na kterega je nape
Page 189 and 190:
17 9 Podoba 39. I Pasje mleio, Euph
Page 191 and 192:
18 dva mala nazobčana čašna list
Page 193 and 194:
18 Mali njegov vrtiě kaže povsod
Page 195 and 196:
185 Jesen. Reče se, da je kimovec
Page 197 and 198:
187 razumljivo skrivnostno ravnanje
Page 199 and 200:
189 čisti jesenski zrak tudi podpi
Page 201 and 202:
1 9 nekaka zveza med mnogimi temi j
Page 203 and 204:
olje po Sloveniji, če se bo pa dal
Page 205 and 206:
— 195 večernega solnea zavijajo
Page 207 and 208:
— 197 zato se pa čuteče duše t
Page 209 and 210:
199 Pri nas Slovencih je saj to dob
Page 211 and 212:
20 1 Kot drevesa sta si oba jako po
Page 213 and 214:
— 203 Zvest drug ostrolistega jav
Page 215 and 216:
205 budno kolo pleše, med ten ko v
Page 217 and 218:
20 7 pa ga vendar ni moč s ten zam
Page 219 and 220:
2 9 Zadnji jesenski sprehod . Mika
Page 221 and 222:
čevelj visokem steblu, ki se dvigu
Page 223 and 224:
213 Zima. Zima pride do vladarstva
Page 225 and 226:
215 slava jej, trdej našej zimi! -
Page 227 and 228:
21 7 sili, da miruje. Na milijone v
Page 229 and 230:
219 — ločevati. Beli brezov lub
Page 231 and 232:
Tedaj je tudi zimska botanika! Vsak
Page 233 and 234:
Enokoličnice, 57, 76 . Enopérka,
Page 235 and 236:
Mrkva, 134 . Muha cesarska, 75 . Mu
Page 237 and 238:
`Ýopol, 6. 209, 220 . Torilovec sk
Page 239 and 240:
Carlina, 210 . Carpinus Betulus, 18
Page 241 and 242:
Myosotis palustris, 58 . )7 sylvati
Page 243 and 244:
233 Nomški imonik popisanih rast A
Page 245 and 246:
Lungenkraut, 6 . Lysimachie, 60, 94
Page 247 and 248:
23 7 Dodatek . Latinsko-slovenski p
Page 249 and 250:
230 Asarum. (urh, kopitnik) . Aspar
Page 251 and 252:
241 Chamaeorchis . Rich. (cepetulik
Page 253 and 254:
243 Echinops L . (glavoč, bodoglav
Page 255 and 256:
245 Hieraciu.m . L . (krzolica, kos
Page 257 and 258:
247 Majanthemum Wigg . (osojniea, s
Page 259 and 260:
24 9 Peltaria . L . (p1očevica) .
Page 261 and 262:
251 Rhodiola . L. (roni koren) . Rh
Page 263 and 264:
253 Statice . L. (iebica, vranjemil
Page 265:
Veči tiskarni pogrešk' Stran 16.
show all

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?