Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

tako svoje namestnike v zamrlej zimi. Zimski p e d i e )
(Acidalia bromata, Frostschmetterling) se mesca grudna
še le prav oživi, in kdo še ni videl mesca sušca , kedar
je voljno, sončnato vreme , njegovega brata rumen j a k a
(Colias Rhamni, Citronenfalter) letati ?
Pa mnogokrat nizke gospodarske postave zemeljskeg a
površja spremené razdelitev, ki jo narejajo visoki zvezdoslovni
zakoni. Za rastline in živali pratika ni pisana. One
se ravnajo, kakor dan nanese pridejo in odidejo, kedar
jih kličejo moči, ki jih izbujajo v življenje .
Od tod pridejo tiste različne premembe v premembi,
ki so posebej pri nas odvisne od različne visokosti zemlj e
nad morjem in od različnosti vremena po raznih krajih
naše domovine .
Saj moremo, če hočemo , na leto trikrat pomladi
veseliti se, če gremo, postavim iz Vipavske doline v Ljubljano
in od tod na gorenske gore .
prirodi ni nikakoršnih skokov, ampak skorej vselej
se dá dokazati, kako prikazni počasi prelazijo v protivne
tako, da je vse lepa poravnano . Pa to vse nič ne škoduje
razdelitvi leta na lepej slovenskej zemlji. Treba samo nekoliko
pazljivosti in nekoliko znanja o premembah življenja ,
darazločuj emo poletje od pomladi in od jeseni, kar je na
videz najteže. Se vé da je še teie, pomlad ločiti od
zime. Brstenje jistnih gozdov se navadno jemije za po-
6etek pomladi . Pa davno poprej pririla je že cela vojsk a
malih nepočakalcev na tleh iz odprtih vrat zimske ječe
v veselo slobodo življenja.
Pri nas se sicer konca malega in početka vélikega
travna tako razvija rastlinstvo, da se skorej vidi rasti in
tudi živali se zdaj cela množica skorej na enkrat pokaže,
pa vendar je bilo davno poprej na ob6h krajih polno
tihega djanja . Videli smo tudi, da se Flora, sicer v zimski
kožuh zavita, vendar tudi po zimi ne popolnoma pre -
magati.
Vendar moramo iskati mejnikov med zimo in pomladjo .
Se vé da bomo našli , da se nekoliko posebno rado-
*) Njegova gosenica se navadno imenuje grb