Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Menjava letituli časov.
éliki gospodarski zakon za vse, kar živi na zemlji ,
enjava letnih časov namreč, ukazuje tudi človeku ,
kako naj dušno in telesno živi ; vreden je tedaj da
ga prav dobro premišljujemo .
Kdor izmed mojih slovenskih bralcev ni iz svoje domovine
nikdar tako dalječ proti jugu ali proti severu prišel
in nikdar tam tako dolgo bival, da bi bil opazoval menj o
Letnih časov, ta si le težko more misliti , kolike moči in važnosti
da je' ta menja za razvitev tistih posebnosti, ki jih imenujemo
narodni značaj . Le kdor je globoko doli v ju.žnej
Evropi stal na pragu med zimo in pomladjo , more prav
dobro razumeti, zakaj da je Slovenec in ne Sici1jan ali
Španjolec ; previdel bo , da je krivo delal, da je zavidal
unim zavolj njih hvaljenega južnega podnebja .
Clovek, plod svoje okolice, ki je po podnebji svojega
kraja še-le to, kar je, si želi le toliko časa v tuje kraje ,
dokler se ne zaveda, da je res ta plod . Nepremišljen o
hrepenenje mnogih po tujih krajih umakne se ljubezni
do domačije, kedar se enkrat zavedajo, da so njeni sinovi.
Le kedar je novi kraj priselnika že popolnoma polastil se,
ga povsema za svojega naredil, izbriše iz njega ljubeze n
do domačije. Takrat pa odpade s staro ljubeznijo tudi vsak
vzrok zanjo, in nova se globoko v bitje zarije pridobIjencu .
To izkusi vsak, kdor hodi po tujščinah. Spremimo
v mislih prirodoslovca Rossmasslerja na poti na Spanj oisko
leta 1853 . Doma v srednjej Evropi bila je še trda zima .
Hite), je proti jugu Ijrirodoslovee ki se mu je sanjalo o
gtirje letni časi .