Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
215<br />
slava jej, trdej našej zimi! -- Pa vrnimo se po tem skoku<br />
na stran spet na pot, po kterem hoditi smo že vajeni .<br />
Po merzlej noči, v kterej je gosta siva megla ležala<br />
na zemlji, podalo se je bliščeče Listo solnce kratk o<br />
svojo dnevno pot in sije nam skoz okno . Vemo, česa moremo<br />
zdaj zunaj pričakovati . Ne da1ječ od našega bivališč a<br />
steguje se gozd po ravnini in po gričih ; ker zemlja pod<br />
njim ni povsod enake sestave, zato je tudi drevje v njem<br />
kaj mnogovrstno .<br />
Preden pridemo v gozd, moramo prekoračiti dolgi<br />
breg, ki leži ravno poprek nam na poti. Kako krasoto<br />
zagledamo zdaj tu vrh brega ! Vsi milijoni vejic oblekli<br />
so se v belo. Megla pretekle noči zgostila se je po drevji<br />
v ivje ; — Vrana se je vsedla ravno kar nad nami v vrh<br />
na samem stoječega drevesa in posipa nas z dežjem zginljivih<br />
biserov, ki so odleteli od pripognjene veje .<br />
Pred nami leži z bliščečim. snegom pokrita mala senožet,<br />
ki jo obdaja okrog in okrog gozd, &gar temna<br />
debla se dvigujejo iz belih -W., proti kvišku se pa drevj e<br />
spet bolj in bolj béli, čim drobneje so vejice . In nad vsem<br />
tern se širi čisto jasno, višnjevo nebo .<br />
Gozd, po kterem je ,osivéIa megla, je naj veča lepot a<br />
naše zime, lepota, o kterej se jugovcu še sanja ne in ktero<br />
nam res sme zavidati.<br />
Ravno tista prirodna sila, ki naceja iz ogleca (oglika)<br />
skoro nerazrušljivi demant, iz kremeno-kiseline šesterostran i<br />
steber gorskega kristala, sestavljala je preteklo noč tud i<br />
ivje iz vodene pare megle. Pomladanska toplota izbuj a<br />
žive rastline, zima pa svetle kristale .<br />
Kraj gozda vodi po debelem snegu gaz, po kterej<br />
moremo brez težav priti v gozd, da se popolnoma navž'ijem o<br />
zimskih krasot. Sicer tudi naše oko po zimi pozná gozdna<br />
drevesa, pa mu je vendar sem ter tje težavno, spoznati stare<br />
znance pod bisernim nakitom . Ti-le okrogli, gosti vrhovi<br />
z močnimi mladikami morajo biti javorj cvi ; kajti spoznati<br />
moremo na njih, da stojé njih vejice navskriž nasprotno .<br />
Hrast spoznamo na krevljastih vejah .<br />
e bi ta-le krasni šop ledenih biserov mogli obvarovati<br />
toplote, bil bi to najdraži nakit za na ples. Komaj