Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

150
Jan ez a rože (Hypericum perforatum, durchsichtig punktirtes
Hartheu), ki tudi todi raste, samo da ima komaj čevelj
visoka stebla. Tudi tretja vrst lepega toga rodu, h ribo vs
k o krčno z el j e (Hypericum montanum, Berg-Hartheu)
stoji tu zraven borovega grma . Tretja vrst se ne razločuje
od druge samo po tem, da nima pikastih listov, am -
pak tudi po tem, da je njeno steblo vedno enojnato, da
ima le malo listov in da imajo vrh šibkega stebla v šopu
stoječi rumeni cveti od črno-žlezastih kocinic obrobljen e
čašne listke in krovne listke. Da so listi pikastega krčneg a
zelja res svetlo pikasti, prepričamo se, če jih držimo proti
soIncu. Loči se pa od drugih tudi po tem, da ima njegov
venčec po robu črno-pikaste lističe . Linné je vvrstil krčno
zelje v osemnajsti razred svoje umetne sestave, ki jo je
osnoval na razmere posamnih cvetnih delov, posebno prašnikov
in pestičev ; v tisti razred namreč, v kterega je del
vse tiste rastline, kterih prašniki so združeni v tri ali več
snopičev, ker tako je tudi pri krčnem zelji. Vse njegov e
vrsti, ki pri nas rastó, imajo pestič s tremi narazen stoječimi
vratovi, njih plod je tropredalčasta glavica.
Pa kaki čudni okrogli, skoro beli grmički rastejo tu !
Cez in čez imajo vse polno ostrih bodic ) da jih ni moč
prijeti kakor bodeče neže ne . Po mnogobrojnih vejah vidimo
okrogle glavice cvetja. Skoro zveneli pernast o
razdeljeni pritlični listi so tudi podobni osatovim . Ta grmi6ek
imenuje se stoglavež ali bodeča moživa (Eryngium
campestre, Mannstreu) . Sem ter tje po kmetih, ko -
der raste, obešajo ga na nit v kuhinje, da ga od ognjišča
dvigaj oči se topli zrak neprenehoma vrti . Stoglavež je potuhnjena
kobulnica, kar spoznamo, ko njegovo cvetje bolj
na tanko pregledujemo .
Kjerje zemlja prav peščena, ondi rastete tudi dve travi ,
ena prava in ena polotrava, ki se tudi kakor vrbe s človekom
v zvezi borite zoper vodo in vetrove. Kakor se
vrbe sadě kraj rek in v nasipe, da varujejo njih korenine prst ,
da je voda ne odplavi, ravno tako se sejete ti trpežni trav i
kraj rek v pesek, da se sprime ; potem se pa poseje vanj
seme kakega drevi a. Prava trava je ov sir (Elymus arertarius,
Sandhafer), čegar široki listi se od da1ječ že vidijo.