Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
56<br />
ve6i prašnihi, malo bolj zgorej pa mani zeleni pestični,<br />
vsak med dvema listoma na kratkem peceljnu.<br />
Uno e bolj visoko drevo je t r e p e t l i k a (Populus<br />
tremula, Espe) . Deblo s čistim gladkim zelenkastim lobom<br />
deli se na nekoliko močnih kvišku stoječih vej, ki se<br />
razraščajo v gost okrogel vrh ; pa najmlajše mladike s o<br />
vedno še debele in močne . To je vzrok znanega trepet a<br />
trepetlike . Slab veter ne more sicer majati močnega vrha,<br />
lahko pa maja vsak posamen list , ker ima listje dolge in<br />
plošČnate peceljne . Zdaj je lepo drevo, ki ga ravno solnce<br />
obsija, še bronasto zeleno ; pozneje bo sloko nazobčano<br />
listje še le čisto zeleno. Ne vidimo na njem ne cvetja ne<br />
ploda, tedaj je to prašnično drevo, iz kterega so mačic e<br />
že zdavnej odpadle, kajti topole, kterim se prišteva trepetlika,<br />
koj pomladi evetó davno pred listjem .<br />
Med mladimi smrekami je vse gosto rastlin vsake<br />
vrsti . Po odprtih prostorih ' se je vgnjezdilo vresje s<br />
svojimi mičnimi , drobno iglastimi grmiěi, na kterih se<br />
cvetni popki le slabo še poznajo. Njim se pridruži b o -<br />
r o v n i c a (Vaccinium myrtillus, Heidelbeere), ktere rožno- -<br />
rdeči okrogli zvonasti cveti so že podobni poznejej 6rnej<br />
jagodi. Večidel so že odpadli in ploMnata plodnica z ne -<br />
gibkim vratom na njej le slabo spominja na jagodo, ki<br />
bo iz nje. Ko se borovniěini grmiči s togimi metljastimi<br />
vejami kvišku dvigujejo, je zraven njih k tiara pripognjen<br />
nizek grmiček brusnice (Vaccinium vitis idaea, Preisselbeere)<br />
. Ta z borovnicami srodna rastlina ima vedno zeleno<br />
usnjato listje in skriva rdečkaste svoje cvetne grozde<br />
po tléh med mahovjem in lišaji.<br />
Toda ona z mnogimi drugimi rastlinami ne more še<br />
prav gosto zakrivati tál v smrekovej šumi ; to se zgodi<br />
še le mesca rožnika . To privabi tatinski srp 7 ki bi mu<br />
gozdnar tudi ne branil, samo da bi varno delal in ne rezal<br />
ran mladim smrekicam ; saj bo že gozdnarju samemu<br />
kmalo trave preveč. Ko tako gledamo na zeleno šumo,<br />
vidimo jasno in razločno, kaj je mladim drevescem dodala po -<br />
mlad. Vsaka smrekova vejica podaljšala se je za en al i<br />
več palcev novi dorastek se lahko loči po rumeno-zelenej<br />
svojej barvi od starejih temno-zelenih iglic . Mladike so