Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

41 —
gokrat tudi brez koristi za nase spoznanje, in položé mar -
sikaj v kak kotiček možgan, kjer pozneje to najdemo kot
neznan zaklad.
Kdo ne bi vedel, da mnogokrat, ko nas kdo česa
spomni, osupnjeni odgovorimo „a saj res” in se veselimo ,
da nam je pokazal pot, na kterem se tako lahko spoznamo ,
da se vidi, da nam ni neznan.
Morebiti se nam zdaj ravno tako godi s tuna polo -
travama. Pogrešamo najprej nad njima kolencev na ne votlej
bili . „Da, da, saj je res, trave imajo votlo, kolenčast o
bil ;” dalje pogrešamo pod vsakim listom do bližnjeg a
dolnjega kolenca segajoče nožnice okoli bili . Ce pa pregledujemo
cvet, pa najdemo še bolj imenitnih razločkov .
Na, šašu razlo6ujemo dvojna, drug nad drugim stoječa
klaska, kterih dolnji nosi pestiče, gornji pa prašnike. Pri
pravih travah se ta razloček ne nahaja, razun turščice ,
ki je zato tudi prelaznica med pravimi in polotravami .
Poljedelec dobro povedati djanski razloček ; on
imenuje prave trave sladke trave, neprave trave pa kisle,
in se trudi, če delati v svoj dobiček, da dene travnike
na suho in da tako odpravi kisle trave, ker vse skorej
ljubijo vlago .
Ni treba nam še povečalnega stekla da dobro razloČimo,
kako mično so sestavljeni cvetni deli teh dveh
naših nepravih trav . Najzgornji klasek zgodnjega gaga
sestavljen je iz kostanjastih, smrekovim storžem podobnih ,
gostih luskic ; nad vsako lusko molé trije neizmirno tenki
prašniki, na kterih sedé kakor žeplo rumene prašnice. Spodnji
klasek ima enako podobo, samo da za vsako luskic o
namesto prašnikov čepi en pestič s tremi tenkimi brazdicami.
Poljska cedil] je skorej edina ločnica, ki ima ploščnate
liste, druge imajo, kakor je znano , okrogle, bilaste liste .
Ona ima vrh bili kito mičnih zvezdastih cvetkov, v kterih
sred šest rjavih luskic in ravno toliko prašnikov stoji pesti č
s tremi brazdami.
Pa plezajmo na vrb brega, da iščemo po njivi naprej
rastlin, ki jih bo kmalo obdajalo Žito in ki jih bo skorej
kmetovalec preklinjal kot plevel. zagledamo koj rastlino,
ki je po njivah, na kterih raste, tako siten plevel, da