Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Kako vse drugače je tukaj 1 Se da nekoliko tudi zato,
ker so tla povsod, koder smo simo hodili, pokrita z debelim
kamenjem, med kterim ostanejo tla dalj časa vlažna .
Iz samega veselja ne čutimo skoro, da nas je utrudilo
plezanje s kamna na kamen. Todi hodijo samo sirote, ki
pobirajo hosto, in pa otroci, ki trgajo jagode. Izmed z
mahom pokritega kamenja poganja vse polno vsake vrsti
rastlin. Be počasi se gré daIje, kajti podučila nas je kriv a
stopnja, da ni treba mnogo, da se spravi kamen iz ravnovažja
in začne valiti se v grapo . Tu ne raste samo ena
ali dve vrsti drevja, ampak množina raznega drevja in
grmovja, tako pomešanega, daje treba dobro poznati njegovo
lubje in rast, ako je hočemo razločevati ; v vrhe mu nam -
reč skoro ne moremo gledati, da se na strmem bregu
znak ne prekucnemo. S v i b o in lesko lahko spoznamo ,
uno na sivo-zelenem lubji, to pa na tenkej kožici, ki se
lušči od sivo-rjavega lubja. Bukev in g a b er, po deblu
in Iubji si jako podobna, je lahko ločiti , ker je gabrovo
deblo večidel zavito in ker je na bukovem lubji videti ve č
prstenastih, tenkih klobasic .
Vstopimo se v pritličen , vejnat bukov grm, da si
malo odpočijemo. Glejte, sočnati listi imajo po nekolik o
valovitem robu kratke kocinice, in zraven vsacega peceljna
stojé rožno-rdeči prilistki, ki bodo skoro odpadli . Mladike,
ki so prve dni tega mesca bile začele poganjati, so v naše
začudenje popolnoma dorastle. Tako hitro vendar ne
rastó mladike pri nobenem drugem domačem drevesu. Ako
je vreme pripravno, štirnajst dni je dovolj, da zadobi mladika
celo svojo letošnjo dolgost, kterej pozneje po ^,dolgem prenehanji
le na nekterih mladikah še nekaj doda► poletno
omladje . Ne morejo se pa mladike tako hitro leseniti , kakor
rastó ; zato pa visé več dni omahlo, kakor da so vele . Da
so pa res že popolnoma dorastle, to vidimo na tem, da je
zadnji list na koncu mladike ravno tako velik , kakor vsi
drugi, in da ima tudi on že zraven sebe popek za pri m
hodnje leto. Ena veja je v poganjanji nekoliko zaostala,
kar se pri bukvi večkrat naleti . Na njej so se popki še-l e
razprezali, in gosto še skupej stoječi listi delajo prav prijetno
lijasto kito ki jo podpirajo zdaj ne več potrebne