Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

124
Vedno pečaje se z rastlinami, kterih je po tacih
gozdnatih gričih po letu vse polno, prišli smo na drug i
konec gozda. Poldanski breg griča je nekoliko bolj strmen.
Ker je presuh in prekamniten, zato ni obdelan . Tu tedaj
rastó le tiste rastline, ki same hočejo . Na južnem obzorji
še stojé črni oblaki na nebu, nad kterimi se kupiěijo svitlo -
beli kupi druzih oblakov . Proti večeru bo gotovo začel
veter svoj ples z dežjem. Da pa vihar ni še tako blizo ,
to vidimo na tem, ker metulji veselo letajo od cveta do cveta ;
sedeli bi mirno z zloženimi krili po cvetji, da čutijo , da
je vihar že blizo.
Vse polno raste po bregu doli vsakovrstnih o s at o v
in bodečih nei, ki so zavili se v bodečo obleko, kako r
da bi hoteli varovati krasne škrlatno-rdeče cvete nepozvanih
rok . Da njih bodice niso tako sitne, mogli bi se
marsikaj naučiti na cvetu tacega osata.- Mogli bi se naučiti,
da taka osatova glavica ni le en cvet, ampak da j e
zveza sto malih cvetov, kterih vsak se je odpovedal lastne
veljave. Zedinjeni so vsi, drug druzega podpiraje, v veliko
lepo celino . Le s težavo bi mogli priti do take osatove
glavice, ali prav za prav, do tacega koška osatovega cvetja,
Ce ga tudi z nožem odsekamo od stebla, ne bi ga mogli
od tál pobrati, da se ne bi zbodli. Moramo tedaj, če hočem o
gledati v košek, vse njegove ostre bodice poredoma drugo
za drugo porezati, kakor da bi privo1jeno bilo nam le z
gledanjem veseliti se nedosegljive lepote. Tudi sicer je bodeča
neža taka, kakoršne so nektere ošabne lepotice zató se
jej pa tudi tako godi, kakor tem. Saj je, kakor da bi se
rada kakor te izkazovala, kajti skoro vselej stoji po pustih ,
očitnih krajih s svojimi pajdaši — osati. Kdo je ne pozná
prebivalke zapuščenih pustin okrog vasi, kjer jo nagovarjajo
le gosi neprijetno krakaje nijedna tica ne zida gnjezda
v gostih njenih grmičkih, ako ravno bi v njih še najbolj
varne bile pred neusmiljeno kmetiško mladino . Nijedna
žival ne ugrize v njeno listje ; le metulji, ki povsod srkaj o
med, srkajo ga tudi iz njenih rdečih ustnic . Eden izmed
njih jej je pravi prilizovalec, kar že pové njegovo im é
o s a tn i k (Vanessa cardui, Distelfaher) . Njegova - črno- in
rjavo-pegasta obleka je od zgoraj, kakor da je barvo iz-