Ivan Dobnik - Vilenica

Vesna Lemaić · 157
»Fatima!« je vzkliknila Angela.
Toda s tem je svojega delodajalca nevede ustrelila v srce. Rodendricha je v
trenutku minil humor, v Fatimo na Portugalskem je romal zaradi previsokega
holesterola. »Fatima ali Kapadokija, saj je vseeno.«
»Gospod Rodendrich. Danes se izteče moja pogodba. Kdaj boste imeli čas,
da podpiševa novo?«
»Čas je denar, Angela.« Potrkal je po številčnici zapestne ure. »Jutri. Jutri se
bova pogovorila. Zdaj se mi mudi.«
Prazna noč je. V izložbi Heavensa je spokojno. Osvetljujejo jo reflektorji
in dinamični posnetki Fashion TV. V središču stojita Lutek in Lutka v večernih
oblekah. Vsa samozadostna in romantična. Kot bi ju kdo zamrznil
med plesanjem valčka. Tedaj pa Lutek tleskne z jezikom. »Tukaj smo zato,
da ustvarjamo sanje.«
»Bi rekel gospod Rodendrich,« zadrdra Lutka.
»Poglej ga!« se spači Lutek proti Baracku, ki z drugima dvema še vedno
sloni ob zidu. »Hej, Barack! A preklopim na Animal Planet, da pozdraviš
svoje v Afriki?«
»Pa tisti dve!« prhne Lutka. »Zaradi njiju so iz izložbe odstranili naše.«
Ta večer Angela ni vzdržala doma, nemir jo je izstrelil ven, čeprav se je prepričevala,
da se mora za naslednji dan spočiti, da bo lahko z motiviranim
vedenjem nagovarjala želje kupcev. Toda to ni bilo več gotovo, Rodendrich
je imel očitno drugačne načrte z njenim delovnim mestom.
Ulice so bile polne ljudi, ki so kot ona brezciljno tavali po mestu in iskali
izhoda. Ni ji bilo do istovetenja z njimi. Še dve uri je bila uradno zaposlena,
še vedno je imela službo. Ti ljudje pa so postopali in si mencali roke,
kot bi jih srbele od brezdelja.
Zaenkrat idilična izložba oblačilne verige Heavens. Lutek in Lutka plešeta
valček. Valček simbolizira evropsko zlitost. To je ples, ki se ga lahko pleše
z mnogimi prikupnimi pokloni, v polodprti ali polzaprti drži, odvisno od
tega, koga imaš nasproti.
»Pritepenci! Že tako je malo prostora tu.« Lutek začne odkimavati in ne
neha odkimavati.
Lutka se mu pridruži v odkimavanju. »In manj kosov obleke bo na razpolago.«
»Glej ga, Baracka! Kar zabušava tam. Kaj misli, da je Heavens zavod za
brezposelne. Hej, kaj stojiš tam! V Heavensu se dela tudi ponoči.«
»Tudi Chop Sui in Kapadokija nista nič boljši. Prav prosita za to, da ju
gospod Rodendrich odpusti. Potem pa bosta žicali za socialno podporo.«
Barack najprej samo kihne. Klimatska naprava mu piha v gola ledja.
Chop Sui se razširijo nosnice in se spet stisnejo.
Kapadokija dvigne obrv in jo spusti v nevtralni položaj.