Ivan Dobnik - Vilenica

414 · Sarah Clancy
Nikogaršnje ozemlje
Saj veš, tu lahko poiščeš zatočišče
kadarkoli hočeš
v teh v dežju utopljenih nočeh
samo pozno potrkaj na moja vrata
ne bom te z dobrodošlicami preplavila
zdaj že veva da terja
nekaj časa da se spet urediva
torej se lahko stuširaš, pustiš mokra oblačila
naj se v kuhinji sušijo, pripravila bom čaj
in ti dala kaj svojega suhega da si nadeneš
in pozno v noč lahko poslušava radio,
medtem ko drsiva v najine stare navade
potem spiva skupaj
kot narekovaja.
Jutri, pri zajtrku,
te bom prosila, da ne premlevaj stvari,
ampak najbrž te bodo vznemirjale najine muhe,
tako ti to počneš, se otepaš doma,
ampak sam veš in vem jaz,
to nikogaršnje ozemlje je prav to,
da si ne prisvoji nobenega ozemlja od nikogar,
in kadar koli hočeva,
si tu lahko poiščeva zavetje.