Ivan Dobnik - Vilenica

38 · Mircea Cărtărescu
dekonstrukcija in plemenska ureditev
pragmatizem in popki
in življenje tja v en dan …
videl sem San Francisco, modri zaliv z ladjami
in v daljavi ocean z gozdnatimi otoki
Pacifik, če si lahko zamišljaš!
dlani sem potopil v Pacifiški ocean, ”thanking the Lord
for my fingers”.
popadla me je dementna želja po potovanju.
in slavna Ferlinghettijeva knjigarna (zares obstaja!)
kot bi
zavestno prodrl v svoje lastne sanje ali v knjigo …
ceste San Francisca so me obnorele
in Grant Street s Kitajčki
in ogromne palme in dobro razpoložena dekleta
v frizerskih salonih
(stranke se niso gledale v ogledalih, ampak na barvnih zaslonih)
in ameriške noči, se še spominjaš, Mircea T.?
ob tvoji in Melissini hišici, potem
ko smo celo popoldne gledali znanstvenofantastične filme,
jedli tacos in pili pivo Old Style,
smo šli ven in so nas prevzele zvezde
in tiha letala, ki so letala med njimi,
in v tvojem avtu, starem fordu, je bil zrak leden,
po praznem mestu si me peljal do moje
ljube Mayflower Residence Hall.
in povorke za Thanksgiving in Halloween
s starimi bankirji oblečenimi v medvede in klovne
in fant češkega rodu, ki ga je zanimal Faulkner
in majhna Korejka iz rumenega Cambusa
in melanholija rumenih listov v Iowa City
in midva, Gabi in jaz, po nakupih, dolge ure
v Targetu, K-Martu in Goodwillih
pa tudi v fantastičnem Mallu v centru …
… moje prvo jutro v Washingtonu sem žvečil bombone s cimetom
s fotoaparatom za vratom v ledenici tržnice Dupont …
… dal sem 7 dolarjev da bi videl Zoo v New Orleansu
deževalo je in vse živali so bile v svojih brlogih …
… v taksiju sem se prepiral s temnopoltim voznikom,
ker nisem ničesar razumel: “Hey, man ...”
… čudoviti obroki v kitajskih, tajskih restavracijah,
najboljši pa zagotovo v Meandrosu, Grki iz Soha …