Ivan Dobnik - Vilenica

Na balkonu
V luži razmočen plen,
presta, ki vrana jo zlahka kljuva.
Ves svet je izobešen na sušilu
ob vetra preprostem motivu.
Premikanje lahnih oblakov
bo podvojilo mokro povoščeno platno,
na črno-belem filmskem traku
se bodo zdaj zdaj pojavile barve.
Stari topol mi maha – živ! –
in pod njegovo prosojno senco
prelep spomladanski vodnar
prodaja prihodnost na litre.
Dežek
Spi, ljubi, spi, zunaj je nevihta,
danes lahko potegneš s spanjem.
Postelja premika se po temnih vodah
s počasnim korakom, sanj ne preganja.
Kaj se tam v motnem steklu svetlika?
Zrcalo gleda v nezrelo zarjo.
Prividi krožijo kot sovji zarod,
ki je nekaj pozabil v zaspani Moskvi.
Šelestenje in šepetanje, neviden nekdo
blago na srce položi roko …
Spi, ljubi, spi, saj je danes sobota,
dežek pa pada nad mestom.
Tatjana Komissarova · 377