Ivan Dobnik - Vilenica

68 · Pierluigi Cappello
Vračanje
Noge so prinesle radost odtisov
vaše nožice v snegu, otroci
v vonju gumijastih škornjev
črnih rdečih sinjih kjer se začne vzpon
kjer se izteče drsenje sani
skloniti se v spomin, sklonim se v spomin
sonožno skačemo v sneg
odtlej ko gledati nebo bilo je večja izmišljija
resnična resničnost zatipanih stvari
bil sem ob tej uri, bil sem tolikokrat
daleč kot ob tej uri, glas v svojem glasu
oko v svojem prenovljenem očesu
svoja nova roka v belini svoje roke.
maja 2002
Belina
Iz daljave prihajajo k očem nebo
in rôke, iz nekega daljnega dela tebe;
zunaj sneži, ves si v belini snega
vsak znak v brezmadežnosti je rana
in poljana onstran šip je telo
bežen pogled postaja izgovarjava
toplina sape, glava med bdenjem;
vrni se tja, v besedo, prevedeno v tišino
kjer gnezdijo vrabci
dlani na očeh, prsi na kolenih
čêlo v snegu.
februarja 2003