Ivan Dobnik - Vilenica

424 · mlada vilenica 2011 / young vilenica award 2011
Nagrajenka 11. mlade vilenice v skupini od 14 do 15 let je Lara
Ružič Povirk, učenka 8. razreda Osnovne šole Sostro, za pesem
Kako naj zaspim brez tebe. Mentorica: Majda Tomc.
Poleg bogatega besednega zaklada je morda najbolj očitna odlika Larine
pesmi iskrenost, s katero pred nas polaga pesem o svoji bolečini. Zna jo
poudariti tudi z izborom nekoliko trših besed in besednih zvez, retoričnih
vprašanj, naštevanj ter različnih ločil. Iskrenost … Izpostaviti moramo
najlepša verza: »Vedno sem se najbolj bala … Da boš umrl na mojih rokah
in jaz ne bom niti vztrepetala .« Resnični biser pa je zadnja kitica, ki že
sama deluje kot pesem. Čeprav je pesem dolga, mlada pesnica niti ene
same besede ne uporabi brez potrebe ali nepremišljeno. Z njo očetu postavi
neminljiv spomenik.
Kako naj zaspim brez tebe
Kako naj zaspim brez tebe?
Hoditi v tvojih čevljih v sanjah in se zbirati na koncu pomola.
Takrat biti … Preblizu zvezd.
Vosek v najinih krilih.
Nedaleč nazaj sva poletela skozi okno, rešena najinih okov.
Pa sem takrat raje visela na drevesu in iskala lepše sanje.
Si predstavljaš, kako lep je svet, obrnjen na glavo?
Kako naj berem?
V težkih nočeh si knjige bral le ti.
Sapa tvoja mimo mojih ušes kot pomladni veter in smeh v tvojih očeh.
Da, takrat je bil še smeh, tam.
Si ga izgubil? Tam nekje, na svojih samotnih poteh?
Takrat, ko si ga nekomu dal. Za vedno.
Sam pa si nesebično obstal, ti patetično bitje.
Sedaj ne vem več, kaj si je misliti o tebi.
Neka sladkost je na tvojih licih, teža, skromnost, trdnost, ranljivost, šibkost, žalost.
Vedno sem se najbolj bala … Da boš umrl na mojih rokah in jaz
ne bom niti vztrepetala.
In tako, oče, hodila sem v tvojih čevljih in bili so mi preveliki.
Spotikala sem se ob travne bilke in ležala med stvori in blatnimi dežniki.
A sem se pobrala … Zaradi tega … Ker bili so tvoji.
Z luknjami, polni vode, teže, gnilobe … A bili so tvoji.
Bili so najini …
Sedaj jih s ponosom lahko nosim sama.