Ivan Dobnik - Vilenica

Samo večer
Kaj naj ti rečem,
ko bom ponovno oblekel tvoj plašč,
prekril obraz s krinko
in prešteval vedno ista trupla.
Še vedno čakaš besede,
ki jih nikdar ne poiščeš,
in svojo grozo ponujaš
lažnim prišlekom groze.
Zbežal bom v noč,
odvrgel bivanje
in zaspal v tvojem objemu.
Bo samo večer,
ki išče pozabljanja.
Prišla bo
Pošiljam ti jutro.
S prsti otipavaj njegov obraz
in solze posesaj v telo želja
biti pokončen čakalec
čistih neizpetih besed.
Objemaj odmeve odhajajoče mavrice,
prižemi smeh v sredico
nastajanja novih popkov upanja.
Verjemi,
prišel bo čas lebdenja
med robovi resničnosti in sna.
Prišel bo
tisti pobiralec oken vseh juter.
Pošiljam ti jutro.
Aleksander Peršolja · 201