Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

pod za{tita na dr`avata vo koja u`iva pravo na azil. [to se odnesuva
do pra{aweto za odnosot na ekstradicijata i azilot pri odlu~uvaweto
za toa dali na nekoe lice koe go bara opredelena dr`ava }e mu se odobri
azil ili }e bide ekstradirano, preovladuva stojali{teto 83 deka
tuka vo prv red se raboti za politi~ko pra{awe za koi va`at opredeleni
pravni ramki koi se nao|aat vo brojni propisi na me|unarodnoto
pravo, 84 i propisite na vnatre{noto pravo koi se odnesuvaat na azilot.
85 Pritoa, lice na koe mu e priznaen azil, ako storilo politi~ko
krivi~no delo, tomu zardi toa nema da bide ekstradirano. Me|utoa, sosema
e ispravo stojali{teto, deka toga{ koga se raboti za storitel na
obi~no krivi~no delo, ekstradicijata ne treba da e isklu~ena, za{to e
mo`na situacija toa lice da go izdejstvuvalo azilot za da ja izbegne
krivi~nata odgovornost vo dr`avata vo koja go storil deloto.
4. Vid na krivi~noto delo. Bez razlika na osnovot vrz koj se zasnova
i vr{i ekstradicijata, nacionalnite zakonodavstva naj~esto
naveduvaat krivi~ni dela za koi ne e dozvolena ekstradicijata. Toa se
vo prv red politi~ki i voeni krivi~ni dela. Vo nekoi dogovori ekstradicijata
e isklu~ena i za nekoi fiskalni i krivi~ni dela i krivi-
~ni dela storeni preku pe~atot.
1 0 Politi~ki krivi~ni dela. 86 Poimot na politi~kite krivi-
~ni dela e dosta kontroverzen i ottamu sekoja dr`ava pretpazlivo i
samostojno go opredeluva. Vo teorijata pak voobi~aeno e tie se odre-
83
Taka: Krapac, D. Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb,
1987, str. 31.
84
Me|u brojnite propisi na me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaat na
statusot na azilantite vleguvaat propisite za begalci i apatridi (apoliti),
kako, na primer, Konvencijata za me|unarodniot status na na begalcite od
1933, Konvencijata za pravniot status na begalcite od 1951 godina so protokol
od 1967 godina, Konvencijata za pravna polo`ba na licata bez dr`avjanstvo
od 1954, Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava
od 1966. Vo ovaa smisla treba da se spomne i Op{tata deklaracija za pravata
na ~ovekot od 1948 godina koja vo ~l. 14 predviduva deka sekoj ima pravo da
bara zasolni{te od progon osven za krivi~ni dela na op{tiot kriminalitet
i delata koi im se sprotivni na na~elata na povelbata na ON.
85
Vidi: Zakon za azil ("SV RM," br. 49/2003).
86
Me|u brojnite podelbi na krivi~nite dela, vo krivi~noto pravo e
pomestena i podelbata na op{ti (krivi~ni dela koi imaat relativno potraen
karakter vo site dr`avi, nezavisno od nivnoto ureduvawe i voobi~aeno go
so~inuvaat tn. op{t kriminalitet, kako na primer, krivi~nite dela protiv
`ivotot, protiv ~esta i ugledot, itn.) i politi~ki krivi~ni dela. Ovaa podelba
denes e zna~ajna edinstveno od stojali{te na ekstradicijata kao eden od
oblicite na pru`awe na me|unardona krivi~nopravana pomo{. Za oddelni
aspekti na politi~kite krivi~ni dela podrobno: Sulejmanov, Z. Makedonska
kriminologija, Grafohartija, 2000, str. 545-555.
100