21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

niot status, zna~itelno se zemaat predvid kaj zakonskata individualizacija<br />

na kaznata. Tie svojstva redovno vleguvaat i vo elementite na<br />

odnosnite krivi~ni dela, koi isto taka vo odnos na osnovnite krivi-<br />

~ni dela mo`at da bidat pote{ki - kvalifikatorni ili polesni - favorizirani.<br />

Taka, na primer, svojstvoto na staratel ili advokat go so-<br />

~inuvaat elementot na kvalificirano krivi~no delo zloupotreba na<br />

doverbata od ~l. 252 KZ, pa predvidenata kazna za toa delo e poostra od<br />

kaznata predvidena za istoto delo od st. 1 na toj ~len, spored koj ne se<br />

bara nikakvo posebno svojstvo.<br />

Opredeleni krivi~i dela, a ~esto i celi grupi na krivi~ni<br />

dela opfateni vo posebni glavi, tesno se povrzani za opredeleno svojstvo<br />

ili duri i za statusot na izvr{itelite na tie i takvi krivi~ni<br />

dela, koi vo pravnata terminologija dobile i posebni nazivi. Inaku<br />

takvite krivi~ni dela, bez toj poseben element ~estopati ve}e se predvideni<br />

so drugi propisi i zna~itelno poblago se tretiraat od ovie<br />

dela. Taka za krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost pred sî e<br />

potrebno svojstvoto na slu`beno lice, pa dokolku nekoj izvr{itel na<br />

deloto go nema toa svojstvo, gi nema ni tie krivi~ni dela, barem toga{<br />

koga se raboti za direktniot izvr{itel. Krivi~nite dela protiv slu-<br />

`benata dol`nost se smetaat za zna~itelno pote{ki od sli~nite krivi~ni<br />

dela, a koi spored pravnata terminologija obi~no i poinaku se<br />

narekuvaat. Proneverata na primer, vo svojata su{tina e zatajuvawe<br />

koja ja vr{i slu`beno lice vo pogled na pari, hartii od vrednost ili<br />

drugi podvi`ni stvari koi mu bile dovereni vo slu`bata. Me|utoa, za<br />

zatajuvaweto od ~l. 239 KZ e predvidena pari~na kazna ili li{uvawe<br />

od sloboda do tri godini bez nazna~uvawe na dolnata granica, dodeka<br />

za proneverata od ~l. 353 KZ e predvidena kazna li{uvawe od sloboda<br />

so odreduvawe na dolnata granica od najmalku 6 meseci.<br />

4 0 Zakonskata individualizacija na kaznata spored posledniot<br />

kriterium e izgradena vrz osnova na:<br />

a) odreden tip na povedenie na `rtvata (uva`uvawe na aktivnoto,<br />

provokativnoto, agresivnoto povedenie na `rtvata i sl.) koe<br />

mo`e da dovede do isklu~uvawe na protivpravnosta, kako vo slu~aj na<br />

delata vo nu`na odbrana, ili do priviligirawe na situacii na izvr-<br />

{itelot na krivi~noto delo (toa se tn. dela na mig), ili vlijaae na<br />

odmeruvaweto i izborot na krivi~nata sankcija, ili<br />

b) na li~nite obele`ja na `rtvata koi mo`at da bidat:<br />

- objektivni, kako {to se malodu{nost (posebna za{tita na<br />

deca i mladinci), op{testvenata polo`ba (posebna za{tita na najvisokite<br />

organi ili pretstavnicite na tie organi), ili sostojba na nemo},<br />

nesposobnost ili zavisnost (kako {to e krivi~noto delo napu{-<br />

tawe na nemo}no lice od ~l. 135 KZ), ili<br />

- subjektivni obele`ja na `rtvata kako od ~l. 260 KZ koga se<br />

dogovara nesrazmerna imotna korist so iskoristuvawe na "te{ka imotna<br />

sostojba, te{kite stanbeni priliki, nu`data, nedovolno iskustvo<br />

402

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!