Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

(javen) interes od 40 do 240 ~asovi (Anglija, Francija), od 9 do 180
~asovi (Portugalija), od 30 do 150 ~asovi (Holandija), a maloletnik od
20 do 120 ~asovi (Anglija, Francija) i sl. Sudot ja opredeluva
konkretnata visina na rabotata kako i vremeto vo koe treba da se
vr{i. Storitelot mora odnapred da se soglasi so takvata sankcija i
ako rabotata ne ja izvr{i ili ne ja izvr{uva kako {to treba, sudot
mo`e da mu izre~e prodol`uvawe na traeweto na sankcijata ili pak
mo`e da go osudi za krivi~noto delo za koe najprvin mu opredelil rabota
vo korist na zaednicata.
Kaznata mo`e da se izre~e kako glavna i kako sporedna (kako
obvrska pokraj uslovna osuda ili probacija), a ponekade i kako odgovor
na molbata za pomiluvawe po izre~ena osuda (Luksembug). 544
Za nejzino izrekuvawe, bilo kako glavna ili kako sporedna kazna,
obi~no se bara da bidat ispolneti i opredeleni uslovi: da se raboti
za storitel {to ne e povratnik, predvidenata kazna li{uvawe od
sloboda za deloto da ne preminuva opredelena dol`ina, da e steknato
uveruvawe deka stanuva zbor za lice {to mo`e da ja izvr{i predvidenata
rabota i da postojat realni uslovi za nejzino ostvaruvawe.
Ostanuvaweto na sloboda, zadr`uvaweto na rabotniot odnos,
mo`nosta da se prilagodi vidot na rabotata spored te`inata na deloto
i psihofizi~kite svojstva na li~nosta se nesporni prednosti na
ovaa alternativna kazna. Kon toa se istaknuva deka so nejzina primena
se ostvaruva obe{tetuvawe na zaednicata, se smaluva zatvorskata populacija
i problemite {to ottamu proizleguvaat, kako i toa deka ne
sozdava materijani te{kotii kaj onie za koi pari~nata kazna pretstavuva
golem tovar. 545
Me|utoa, od druga strana i ovaa kazna ima eklatantni nedostatoci.
Me|u niv sekako deka na prvo mesto treba da se istakne deka
kaj ovaa sankcija sepak vo osnova se raboti za prisilna rabota {to e
vo sprotivnost so me|unarodnite konvencii za pravata na ~ovekot koi
zabranuvaat kakva i da e prisilna rabota. Nejze so pravo i se prefrla
i toa deka so toa {to rabotata se koristi kako prisilba sozdava odnos
{to se manifestira vo vid na simulacija deka ne{to se raboti, otpor
544
Vidi: [eparovi}, Z. op. cit, str. 701.
545
"Osven tro{o~nite aspekti, vo prilog na op{tokorisnata rabota
kako alternativna glavna kazna zboruva i mo`nosta od kombinirawe na razli~nite
celi na kaznuvaweto, {to na ovoj na~in mo`at da bidat ostvareni:
kaznenoto zlo za storitelot se sostoi vo odzemawe na slobodnoto vreme, {to
vo dene{noto op{testvo sî pove}e se ceni; obe{tetuvaweto se vr{i preku socijalnata
rabota za op{testvoto; resocijalizacijata na storitelot se olesnuva
so toa {to zafatov ne gi naru{uva negovite socijalni kontakti, a se unapreduva
so toa {to toj preku rabotata se u~i na konstantno trudovo povedenie,
go razviva ~uvstvoto na socijalna odgovornost i se pove}e se zdobiva so
samodoverba." Kajzer, G. op. cit. str. 488.
460