Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

praeter intencionem koj zna~i preku, nad umislata). Pokraj navedenite,
takvi se, na primer, i slu~aite na protivpravnoto li{uvawe od sloboda
ili protivpravnoto prekinuvawe na bremenost kvalificirani so
naru{uvawe na zdravjeto na `rtvata, neuka`uvawe pomo{ koe dovelo
do smrt na `rtvata i sl. Preterintencionalnite krivi~ni dela se naj-
~esti vo Krivi~niot zakonik. Kaj niv e zna~ajno da se doka`e nebre`nosta
vo odnos na pote{kata posledica. Ocenata na nebrenosta prakti~no
se sveduva na previdlivosta na pote{kata posledica, za{to
ostanatite obele`ja na nebre`nosta ve}e se sodr`ani kaj storuvaweto
na osnovnoto delo. 336 Taka, na primer, storitelot koj te{ko telesno ja
povredil `rtvata, i potoa ja ostavil onesvestena svrtena so liceto
kon zemjata, mo`el i bil dol`en da ja predvidi mo`nosta deka `rtvata
}e se zadu{i.
3. [to se odnesuva do osnovnoto delo nesporno e deka toa mo`e
da bide izvr{eno kako so umisla taka i od nebre`nost, za{to zakonot
vo oddelni slu~ai predviduva odgovornost za pote{ka posledica i
koga osnovnoto krivi~no delo e storeno od nebre`nost. Re{avaweto
na odgovornosta, koja kaj ovie dela ne e ednostavna zada~a. Da trgneme
od kombinacijata: nebre`nost - nebre`nost (koga za osnovnoto delo i
za pote{kata posledica e predvidena odgovornost od nebre`nost). Toa
e osobeno slu~aj kaj brojni krivi~ni dela protiv zdravjeto na lu|eto,
protiv op{tata sigurnost na lu|eto i imotot i protiv bezbednosta na
javniot soobra}aj. Takov e na primer, voza~ot koj ja precenil brzinata
na voziloto {to se dvi`elo na glavniot pat i poradi toa pogre{no
ocenil deka mo`e da se vklu~i vo soobra}ajot, pa na toj na~in
predizvikal sudar vo koi nekoe lice zaginalo, postapuval od nebre`nost
kako vo pogled na zagrozuvaweto na bezbednosta na soobra}ajot,
taka i vo pogled na smrta na `rtvata. Vo takvite slu~ai e zna~ajno
samo toa pot{kata posledica da mo`e da se pripi{e na nebre`nosta
na storitelot koja mo`e da bide svesna ili nesvesna. Pritoa, ako ne se
utvrdi nebre`nost vo odnos na pote{kata posledica, ostanuva odgovornosta
samo za osnovnoto nebre`no delo.
4. Dokolku pak postoi umisla kaj osnovnoto delo i vo pogled na
pote{kata posledica: kombinacija umisla - umisla, mo`ni se dve situacii.
Prvata, koga pote{kata posledica sama za sebe ne pretstavuva
samostojno krivi~no delo, i vtorata, koga pote{kata posledica pretstavuva
samostojno krivi~no delo.
1 0 Kombinacijata: umisla - umisla, po pravilo ne doveduva do
konstrukcija na krivi~no delo kvalificirano so pote{ka posledica,
za{to vo toj slu~aj ostvaruvaweto na pote{kata posledica bi pretstavuvalo
samostojno krivi~no delo storeno so umisla. Taka, na primer,
toj {to nekogo te{ko telesno }e go povredi so umisla na toj na~in da
go li{i od `ivot, ne vr{i krivi~noto delo te{ka telesna povreda
336
Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 286.
280