Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

konskoto bitie na krivi~noto delo se javuva nekoj specijalen objekt,
takvata zabluda ima krivi~nopravno zna~ewe (relevantna zabluda).
Taka, na primer, ako nekoj ukrade predmet od voena ustanova, za koj ne
znael deka e borbeno sredstvo nema da odgovara za kra`ba od ~l. 348
KZ, tuku za obi~na kra`ba od ~l. 235 st. 1 KZ.
2 0 Zabludata za li~nosta (error in persona) kao zabluda za objektot,
se odnesuva na krivi~nite dela kaj koi objekt na dejstvieto e ~ovek.
Kaj ovie krivi~ni dela e va`no objekt na dejstvieto da e ~ovek, a
ne dali storitelot pogre{no smetal deka dejstvieto go vr{i sprema
edno lice, a vsu{nost se raboti za drugo lice. Zabludata e zna~ajna
(relevantna) koga postoi pogre{na pretstava na storitelot za toa
dali se puka vo ~ovek, `ivotno ili predmet, a ne koga nekoj smeta deka
go li{uva od `ivot liceto A, a vsu{nost go li{uva od `ivot liceto B
(irelevantno e toa {to namesto na eden bil odzemen `ivotot na drug
~ovek, za{to za umislata kaj krivi~noto delo ubistvo bitno e deka se
ubiva ~ovek).
Od istite pri~ini kako i kaj prethodnata i ovaa zabluda e od
zna~ewe za isklu~uvawe na umislata toga{ koga se raboti za posebni
svojstva na li~nosta odredeni so zakonskoto bitie na odnosnoto delo
(na primer, }e otpadne krivi~nata odgovornost za deloto rodoskvernavewe
od ~l. 194 KZ, ako storitelot nemal pretstava deka ima polov
odnos so lice so koe e vo odredeno krvno srodstvo.
3 0 Proma{en udar (aberratio ictus sive impetus) postoi koga storitelot
smeta deka dejstvieto go vr{i sprema eden predmet ili lice, a go
vr{i sprema drug predmet ili lice. Vo slu~ajov se raboti za poinakov
kauzalen tek od onoj koj bil zamislen pri prezemaweto na dejstvieto
na izvr{uvaweto. Ovde vsu{nost ne se raboti za zabluda vo vistinska
smisla, tuku za svrtuvawe na kauzalniot tek kon drug objekt na za{tita.
Fakt e me|utoa deka ovaa situacija vo golem obem nalikuva na zabludata
za objektot, odnosno na zabludata za li~nosta pa ottamu vo teorijata
se razgleduva kako poseben slu~aj na stvarna zabluda. Takov e,
na primer, slu~ajot koga nekoj puka vo liceto A, me|utoa poradi slabata
vidlivost go proma{uva i go ubiva liceto B, iako nitu ja sakal ni
se soglasil so negovata smrt. Vo takvi slu~ai e prifatlivo dominantnoto
stojali{te vo teorijata i na{ata sudska praktika deka se raboti
za obid za ubistvo na liceto A, eventualno vo idealen stek so nebre-
`no ubistvo na liceto B. 327
Ako storitelot vo pogled na dvata objekti postapuval so umisla
ne se raboti za aberratio ictus. Ako nekoj puka vo liceto A so namera
da go ubie, a se soglasuva istovremeno da go pogodi i liceto B, koe se
nao|a vo neposredna blizina, deloto mora da se kvalificira kako pove}ekratno
ubistvo, ili, zavisno od rezultatot kako obid za takvo ubi-
327
Taka: Frank, S. op. cit. str. 115, Tahovi}, J. op. cit. str. 194, Srzenti},
Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 260, Ba~i}, F. op cit. str. 280, Komentar, str. 90.
271