Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

zlostorstvata na aparhejdot od 1973 godina). I @enevskite konvencii
za voenoto pravo od 1949 godina go vospostavuvaat na~eloto aut dedere,
aut punire (ili se predava ili se kaznuva) za voeni zlostorstva, odnosno
opredeluvaat deka za niv mo`e da se odobri ekstradicija. Toa go podr-
`uva i rezolucijata na IV sekcija na X Me|unaroden kongres za krivi~no
pravo. 96 Stavot za ekstradicija na storitelite na ovie zlostorstva,
nezavisno od politi~kite motivi, e sodr`an i vo Konvencijata za
nezastarivost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto
kako i za ekstradicija na nivnite izvr{iteli, usvoena od generalnoto
sobranie na ON vo 1968 godina. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani
da gi primenat site vnatre{ni merki nu`ni za odobrenie, soglasno
so me|unarodnoto pravo za ekstradicija na storitelite na ovie
dela. Odredbi za nepriznavawe na politi~kiot karakter na oddelni
me|unarodni dela sre}avame i vo drugi konvencii (Konvencijata za
kaznuvawe na falsifikuvaweto pari od 1920 godina gi smeta ovie dela
za op{ti, bez ogled na motivite na storitelot). I Evropskata konvencija
za ekstradicija ne gi vklu~uva vo podra~jeto na primenata na ovaa
zabrana delata za koi postoi obvrska za gonewe spored me|unarodni
dogovori. 97
Vo najnovo vreme vo nekoi konvencii vo zakonite na opredeleni
dr`avi se predviduva mo`nost i za edno ograni~uvawe na ekstradicijata.
Stanuva zbor za re{enie spored koe zamolenata zemja treba
da ja odbie ekstradicijata ako se pojavi somnenie deka baraweto za
predavawe za obi~no krivi~no delo, vsu{nost, e podneseno ottamu
dr`avata molitel da goni i kaznuva lice poradi rasni, nacionalni,
religiozni ili politi~ki pri~ini. Ovaa odredba koja e vnesena i vo
~l. 3. st. 2 na Evropskata konvencija za ekstradicija, vo teorijata naj~esto
se opravduva so argumentot deka ovozmo`uva za{tita od esktradirawe
na lica koi vo zamolenata dr`ava u`ivaat pravo na azil. Sepak,
mo`e da se ka`e deka dominiraat sprotivnite stojali{ta spored
koi so odbivaweto na ekstradicija od ovie pri~ini, otvoreno se uka-
`uva nedoverba i somnenie kon pravosudstvoto na drugata dr`ava i
deka pretstavuva ocenuvawe na nejzinite politi~ki priliki. 98 Na{ata
zemja ne go prifa}a vnesuvaweto na ovaa odredba vo bilateralnite
dogovori.
I na{eto pravo ja poznava zabranata na predavawe na politi-
~ki delinkventi. Takvata zabrana e sodr`ana vo ~l. 29 st. 3 od Ustavot,
~l. 518 st. 2 ZKP i vo site na{i dogovori za ekstradicija.
2 0 Vo me|unarodnite dogovori i vnatre{noto pravo ~esto se
96
Krapac, D. Medjunarodna krivi~nopravna pomo}, str. 43-44.
97
Kambovski, V. Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost
vo Skopje, Skopje. 1985, str. 103.
98
Pove}e za ovaa problematika Dimitrijevi}, V. Politi~ko krivi~no delo i
ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 215-218.
105