Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

izgradeni i verificirani metodolo{ki postapki so koi mo`at da se
dadat validni pokazateli za vistinskiot efekt na zastra{uvaweto 386 i
nie sme prisileni da se dvi`ime vo oblasta na zdravorazumski hipotezi.
So niv, za razlika od ubedenite privrzanici na golemata mo} na
zastra{uvaweto i zaostruvaweto na represijata, }e se obideme da go
nadmineme monofaktorskiot princip izrazen niz avtomatizmot: opredelen
intenzitet na strav - vozdr`uvawe od vr{ewe na krivi~ni dela.
Kon neosnovanosta na ova tvrdewa, vpro~em, vodi psiholo{kata zasnovanost
na ~ove~koto povedenie mnogupati potvrdeno vo realniot `ivot
preku stavot deka najgolemiot broj delinkventi i kriminalci voop{to
ne razmisluvaat za posledicite na svoeto odnesuvawe: tie re~isi
sekoga{ poa|aat od pretpostavkata deka nema da bidat otkrieni, pa
ottamu nitu kazneti. Na toa uka`uvaat i brojni nau~ni rabotnici so
argumenti {to vo prv red se potvrdeni od samata antikriminalna praktika.
Vo ovaa smisla naj~esto se uka`uva deka zastra{uvaweto zavisi
od konkretniot op{testven sistem i skalata na vrednostite vo toj sistem.
Ovde vlijaat i kulturnite aspekti, vode~kata pravna ideologija
i povedenieto na naselenieto vo pogled na primenata na pravoto. 387 od
psihofizi~kite osobenosti na gra|anite, 388 od stepenot na nivnata
individualna zrelost i postignatata op{testvena polo`ba i ottamu,
od subjektivnite stavovi i sfa}awa na potencijalnite storiteli na
krivi~ni dela. Ottamu, opravdano se pretpostavuva deka socijalno i
psiholo{ki zrelite i normalno adaptiranite gra|ani ne se vpu{taat
vo kriminal ne zaradi stravot od sankcijata, 389 tuku vo prv red poradi
vnatre{no izgradeniot moralen kodeks, moralnite inhibicii i rezistentniot
odnos kon nedopu{tenite odnesuvawa.
Slednata okolnost {to go relativizira dejstvoto na zastra{uvaweto
se sostoi vo nesposobnosta da se osoznae patot {to vodi kon
stravot. Ako se raboti za du{evno bolno ili rastroeno lice kakvo e
zna~eweto na predo~uvaweto na eventulanata represija {to ne mo`ela
nitu da se pretpostavi, ne treba posebno da se doka`uva.
^esto se istaknuva i okolnosta deka profesionalnite presta-
386
Za metodolo{kite problemi vo ovaa oblast vidi: Beyleveld, D. Generalnopreventivna
strategija istra`ivanja kao osnova za generalnopreventivnu strategiju,
JRKKP, Beograd, 1990/2, str. 113-123.
387
"Efektot na zastra{uvaweto mo`e da zavisi i od toa koj go donel
zakonot i vo kakva procedura, na primer, dali so ednostaven dekret ili so zakonodavna
akcija." Vouk, V. O zastra{uju~em u~inku kazne, Na{a zakonitost, Zagreb,
1963/7-8, str. 321.
388
Vidi: ibid, str. 321-322.
389
"... Generalnopreventivno dejstvo ne mo`e da ima celosno izvesna
kazna od koja ne postoi nikakov strav ili kazna koja predizvikuva golem
strav, no za koja ne postoi nikakva subjektivna verojstnost." Beyleveld, D. op.
cit. str. 117.
332