Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

toa dejstvie ne ja predizvikuva posledicata. Posledicata nastanuva so
dejstvieto na licata B i V, koi so upotrebata na alatot go vr{at obivaweto
i odzemawetona predmetite. Spored toa, so dejnosta na liceto
A se ostvaruva uslovot, a so dejnosta na licata B i V, pri~inata na
posledicata.
Ovaa teorija denes nema nikakva vrednost nitu za naukata, ni za
praktikata na soizvr{itelstvoto. Nejzinata nelogi~nost mo`e da se
vidi od sledniov primer: ako A mu dava na V da ispie ~a{a vo koja B,
po barawe na A, stavil otrov - A e izvr{itel, a B pomaga~. Me|utoa,
ako A, od nevnimanie (nebre`nost, zabluda) mu dade na V ~a{a, vo koja
B, po barawe na A, stavil otrov, toga{ B stanuva posreden izvr{itel.
3 0 Za subjektivnite teorii za utvrduvawe na soizvr{itelstvoto
ne se od zna~ewe koi da e od gorenavedenite objektivni kriteriumi,
tuku psihi~kiot odnos na soizvr{itelot sprema krivi~noto delo. Tie
se zasnovaat na stavot za ednakvo zna~ewe na site uslovi za nastapuvawe
na kaznivata posledica: pri~ina e sekoj uslov koj vo mislite ne mo-
`eme da go otstranime, a so toa da ne otpadne i posledicata vo nejziniot
konkreten oblik (pri~inska teorija na ekvivalencija). Ottamu,
spored niv sekoja pri~ina e podednakvo zna~ajna na objektiven plan za
nastanuvawe na posledicata i spored niv ne mo`e da se pravi razlika
me|u oddelnite u~esnici. Za takvoto razlikuvawe zna~i ostanuvaat
samo subjektivnie kriteriumi. Taka, spored site subjektivni teorii
(von Buri, Binding, Schönke-Schröder) soizvr{itelstvoto vo osnova
postoi koga pove}eto u~enici vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo
u~estvuvaat so umisla na izvr{itel i deloto go sakaat (go smetaat)
kako svoe: koga postapuvaat cum animus auctoris (so izvr{itelska volja).
Sou~esni{tvoto (osobeno pomagaweto) pak, postoi koga oddelni lica
od pove}eto u~esnici vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, deloto go
sakaat (go smetaat) kako tu|o: koga postapuvaat cum animus socii (so
sou~esni~ka volja). Kriterium za razgrani~uvawe na (so)izvr{itelstvoto
i sou~esni{tvoto e nasokata na voljata. Dali nekoj raboti
za drug, dali negovoto delo e samo del na tu|o delo mo`e da se opredeli
samo spored nasokata na voljata. Za toa dali edno povedenie, koe ne
vleguva vo bitieto na deloto, }e bide (so)izvr{itelstvo ili sou-
~esni{tvo, re{ava~ko e dali negoviot nositel ima ivr{itelska ili
sou~esni~ka volja. Storitel (izvr{itel) i ottamu soizvr{itel e onoj
koj ima izvr{itelska volja, bez ogled na toa kakov e negoviot pridones
vo deloto. Od druga strana, sou~esnik e onoj u~esnik koj ima sou-
~esni~ka volja. Toa e teorija na animus, teorija na voljata. 349 Taka, na
primer, koga liceto A mu dade benzin na liceto B koe ja zapaluva ku-
349
Druga varijanta na ovaa teorija (re~isi vo sî identi~na so prethodnata)
e teorijata na interesot: dali nekoj go saka deloto kako svoe ili
kako tu|o, zavisi od stepenot na negoviot interes za ostvaruvawe na deloto,
pa toga{ izvr{itel e onoj koj ima neposreden interes da go ostvari deloto.
295