Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

pravoto sodr`ano vo zakonot, a kaznata e negacija na taa negacija (na
krivi~noto delo). Spored toa, osnovot na pravoto na kazna e logi~ka
dijalekti~ka nu`nost za vospostavuvawe na porane{nata ramnote`a
na krivi~noto pravo koe spored samata svoja su{tina pretstavuva realizacija
na idejata za apsolutna pravda vo opredelen period.
Vo site ovie teorii mo`e da se vidi edna apstraktna, idealisti~ka
podloga spored koja na dr`avata ñ se opredeluva takva uloga
{to ne vodi kon za{tita na op{testvenite interesi, tuku kon afirmacija
na nekoja idealno zamislena bo`ja, moralna ili zakonska pravda.
356
2. TEORII NA OP[TESTVENIOT DOGOVOR
Spored teoriite na op{testveniot dogovor sozdavaweto na
dr`avata se dol`i na spogodba {to bila sklu~ena me|u site ~lenovi
na op{testvoto. Bez ogled na toa dali porano (vo prirodnata sostojba)
poedincite bile egoisti i rasipani (Hobs), ednakvi i slobodni (Lok)
ili ednostavno nedovolno silni za poedine~no sovladuvawe na pre~kite
{to go ko~at nivnoto samoodr`uvawe (Ruso), su{tinata na op{testveniot
dogovor e vo prenesuvaweto vrz dr`avata na pravoto da gi kaznuva
storitelite na krivi~nite dela. So prenesuvaweto na individualnoto
pravo za presmetka so zlostornicite, poedincite dobrovolno
se podlo`ile na zakonite i ja ovlastile dr`avata da gi kaznuva so cel
da go za{titat svojot opstanok, svoite dobra, interesi i drugi slobodi.
Spored toa, osnovot na pravoto na kaznuvawe se izvlekuva od odredbite
na ovoj dogovor, kako neophodnost za zaedni~ko `iveewe.
Na teoriite na op{testveniot dogovor opravdano im se prefrla
deka se nerealni, za{to istorijata ne go potvrduva postoeweto na
vakva spogodba me|u op{testvoto i dr`avata. Vo vistinitosta na takviot
dogovor se somnevaat diri i samite kontraktualisti. Vakvata mislovna
konstrukcija za niv, vsu{nost, pretstavuva{e samo edna apstrakcija
ili teoretska pretpostavka {to }e im poslu`i za opravduvawe
na revolucionernite barawa kon radikalno ukinuvawe na feudalnite
odnosi. Op{testveniot dogovor e zgodna fikcija so koja mo{ne uspe-
{no mo`e{e da se kritikuva bo`enskoto poteklo na apsolutisti~kata
vlast i feudalnite neednakvosti na lu|eto {to imaa osobeno negativni
posledici vrz planot na represijata. Vrz taa osnova be{e sozdadena
prikladna forma so koja mo`e{e da se bara stesnuvawe na granicite
na taa represija preku za{tita na li~nosta i imotot na sekoj ~len
na op{testvoto.
3. PRAVNI (NORMATIVNI) TEORII
Spored ovie teorii, pravniot osnov na kaznata se bara i nao|a
vo samoto pravo, odnosno vo pravnite normi od koi se crpi obvrskata
na poedincite na poslu{nost kon dr`avata. Ako so krivi~nopravnite