Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Od navedenoto proizleguvaat dve va`ni karakteristiki. Prvo,
odmazdata e ona zna~ajno svojstvo {to podednakvo e bitno za oblikuvawe
na kaznata i revan{ot, i vtoro, samo od toa dali omazdata se vr{i
vrz osnova na zakonski normi od strana na ovlasteni subjekti ili toa
ne e slu~aj, zavisi nivnoto me|usebno razlikuvawe. Karakteristi~no e
i toa deka vo ovie definicii namerno ne se vklu~eni celite {to treba
da se ostvarat bilo so kaznata bilo so revan{ot. Toa ovozmo`uva da
se doka`e deka kaznata si ostanuva kazna, a revan{ot - revan{, duri i
toga{ koga so niv ne se odi kon postignuvawe na bilo kakvi korisni
efekti. Za nivno postoewe dovolna e odmazdata so nejziniot nu`en
produkt - stradaweto na onoj vrz koj e naso~ena bez ogled na toa dali
poedinecot go ~uvstvuva toa stradawe ili pak, od nekoi sopstveni motivi
toa duri i go posakuva. Taa odmazda ima svojstvo da go izrazi
op{testvenoeti~kiot prekor koj e materijaliziran, otelotvoren vo
nea i da ñ slu`i na pravednosta, odnosno da ja zadovoli potrebata od
pravda. Pritoa, mora da se znae deka pravdata (iusticia) pretstavuva
vrednosna kategorija, na~elo spored koe sekomu treba da mu se dade ona
{to mu pripa|a: sekomu spored zaslu`enoto. Pravdata ne ja propi{uva
dr`avata, tuku ja sozdava javnoto mislewe. Pravednosta (aequitas) e
poim so koj se ozna~uva soglasnosta so pravdata. Taa e moralna kategorija
niz koja se izrazuva ~ovekovoto ~uvstvo za postignuvawe na
ednakvost, ekvivalencija, srazmernost, reciprocitet vo odnosite me|u
lu|eto.
Duri po vakvoto poimno opredeluvawe se otvoraat mo`nostite
za razre{uvawe na problemot na opravdanosta na zloto sodr`ano vo
kaznata. Toa e, vsu{nost, pra{aweto za moralnoto i kriminalnopoliti~koto
opredeluvawe na kaznata koe {to mora da se razlikuva od ona
za prvniot osnov na kaznata. So drugi zborovi, edno e pra{aweto za
pravoto na dr`avata da primenuva kazna (ius puniendi), a koga toa pravo
ve}e e utvrdeno kako legitimen akt, sosema drugo e pra{aweto za osnovite
so koi se opravduva odmazdata. So prvoto pra{awe se opredeluva
dopu{tenosta na kaznata so ogled na pravoto na subjektot {to kaznuva,
a so vtoroto pra{awe se sogleduva samoto zlo, opravdanosta na ona
{to treba da se trpi od aspekt na moralot na lu|eto. Vo obidot da se
odgovori na vtoroto pra{awe vo moralnata i prvnata filozofija i
krivi~nopravnata teorija se izdiferenciraa dve osnovni i me|usebno
sprotivstaveni mislewa. Spored retributivisti~koto stanovi{te
vozvrateno zlo e opravdano za{to e zaslu`eno. Kaznata e pravedna
(spravedliva) toga{ koga go zadovoluva ~uvstvoto deka e zaslu`ena,
deka odgovara na te`inata na deloto i vinata na storitelot. Nasproti
toa, utilitaristi~kiot pristap poa|a od toa deka vozvratenoto zlo e
opravdano zaradi dobrite posledici {to gi ima. Za prvite kaznata e
opravdana ako e pravedna odmazda, a za drugite toa e slu~aj samo toga{
ako so odmazdata se postignuvaat korisni efekti. Retributivistite
trgnuvaat isklu~ivo od su{tinata na kaznata, a utilitaristite samo
361