Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

~no delo i se tretira kako obi~no delo. 94 Na toj na~in zna~itelno e
stesnet poimot na politi~koto krivi~no delo.
Na teoretski plan se napraveni pove}e obidi za razdeluvawe na
politi~kite od obi~nite dela, odnosno delata koi treba da bidat predmet
na ekstradicija. Eden od tie obidi za ograni~uvawe na relativnite
krivi~ni dela na negativen na~in e vnesen vo razolucijata na
Institutot za me|unarodno pravo od zasedanieto vo @eneva (1892 godina).
95 Vo nego se predlaga konstrukcijata na tn. socijalen zlostor (politi~ko-socijalno
krivi~no delo). Stanuva zbor za takvo krivi~no
delo {to e naso~eno protiv celokupnoto op{testveno ureduvawe na
nekoja zemja (protiv osnovnite temeli na organizacijata na op{testvoto)
za koe treba sekoga{ da postoi mo`nost za ekstradicija. Ovaa
nasoka ja sledi i Evropskata konvencija za spre~uvawe na terorizmot
od 1977 godina koja vo ~l. 1 naveduva redica krivi~ni dela koi vo pogled
na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki delikt nitu
kako delo povrzano so nego.
Natamo{no ograni~uvawe na zabranata na predavawe na politi~ki
delinkventi pretstavuvaat slu~aite na me|unarodni krivi~ni
dela za koi se smeta deka gi napa|aat dobrata koi se zaedni~ki za celokupnata
me|unarodna zaednica i koi se inkriminirani vo oddelni pove}estrani
konvencii (na primer, zlostorstva protiv mirot i ~ove{tvoto,
voeni zlostorstva, genocid, uni{tuvawe na istoriski i kulturni
spomenici i dr.). Nekoi konvencii predviduvaat obvrska za ekstradicija
na takvi dela, ograni~uvaj}i im ja mo`nosta da se povikuvaat na
politi~kiot karakter (primer, Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe
na genocid od 1948, Konvencijata za kaznuvawe i spre~uvawe na
94
Ovde se raboti za tn. sistem na voeni obi~ai sozdaden specijalno za
relativnite koneksni politi~ki krivi~ni dela. Osnovniot prigovor na ovoj
sistem se sostoi vo toa deka celosno e nesiguren, ottamu {to nitu edna vlada
na buntovnicite ne im go priznava statusot na zavojuvana strana i vrz niv ne
gi primenuva voenite pravila, obi~ai i voeni zakoni. Ibid, str. 88.
95
Vo ovaa rezolucija stoi: "Ekstradicijata ne e dozvolena za ~isto politi~ki
zlostorstva i delikti" (~l. 1). "Taa, isto taka, nema da bide dozvolena
za me{oviti kompleksni i koneksni zlostorstva i delikti, koi u{te se
nare~eni i relativni politi~ki delikti, so toa da ne se raboti za najte{ki
zalostori od stojali{te na moralot i op{toto pravo, kako {to se ubistva,
telesni povredi i obid na ovie dela, napad vrz imotot so predizvikuvawe po-
`ar, poplava kako i te{ka kra`ba, imeno takvi dela koi se izvr{eni so upotreba
na sila ili so oru`je vo raka" (~l. 2). "[to se odnesuva do delata izvr-
{eni vo tekot na bunt ili gra|anska vojna, od ednata ili drugata strana anga-
`irana vo borbata i za sopstvenite interesi, tie }e mo`at da bidat predmet
na ekstradicija ako pretstavuvaat odiozni dela na varvarstvo i vandalizam,
koi se zabraneti so voenite obi~ai me|utoa, samo po zavr{uvaweto na buntot
ili na gra|anskata vojna" (~l. 3).
104