21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

na krivi~nite sankcii e za{tita na op{testvoto i poedinecot od kriminalitetot<br />

za o{teteniot e od malo ili nikakvo zna~ewe toa {to<br />

dr`avata primenila sankcii ako ne odgovorila i na svojata obvrska za<br />

obe{tetuvawe. Za o{teteniot naj~esto ve}e e postignata pravdata dokolku<br />

e nedomestena {tetata. Vo takov slu~aj toj ve}e ne e duri ni zainteresiran<br />

za toa dali sprema storitelot }e bide primeneta krivi-<br />

~na sankcija. Dr`avata e dol`na da ja obe{teti sekoja `rtva {to ne<br />

pridonela za izvr{uvaweto na krivi~noto delo i toa ne samo toga{<br />

koga samiot delinkvent ne mo`e da ja plati ili odraboti, tuku i vo<br />

onie slu~ai koga storitelot ne bil nitu otkrien od organite na progonot.<br />

Taa dol`nost na dr`avata proizleguva kako od nejzinata soodgovornost<br />

za postoeweto na kriminalitetot, taka i od nejzinata neefikasnost<br />

vo negovoto konkretno spre~uvawe.<br />

Od iznesenoto proizleguva deka celta na krivi~nite sankcii<br />

ne e da se zadovoli pravdata kako samocel (pravda zaradi pravda), tuku<br />

ostvaruvaweto na ~ovekovata egzistencija i sre}a, kolektivnata bezbednost,<br />

psiholo{ko zadovoluvawe na `rtvata, nadomest na pretrpenata<br />

{teta i prevencija na revan{ot. Najdobro sredstvo za toa e vospostavuvawe<br />

na takvo <strong>pravo</strong> {to rakovodej}i se so principite na zakonitost,<br />

legitimitet, i pravednost }e se dobli`i do idealot na pravdata.<br />

Toa me|utoa, ni oddaleku ne zna~i deka vo ovaa nasoka nemaat<br />

zna~ewe i na~elata na individualizacijata i humanost koi od svoja<br />

strana vodat kon najdobro ostvaruvawe na prevencijata. Ednakvoto<br />

pridr`uvawe kon site ovie principi e sepak glavniot pat {to vodi<br />

kon postignuvawe na site celi na krivi~nite sankcii. So ovaa zabele-<br />

{ka od terenot na celite nu`no se prefrlame vrz terenot na principite<br />

za nivnoto ostvaruvawe nezaborvaj}i ja nitu za eden moment nivnata<br />

neraskinliva povrzanost. Pritoa, dol`ni sme da go pojasnime<br />

deka koncipiranite celi na propi{uvaweto, izreknuvaweto i izvr-<br />

{uvaweto na krivi~nite sankcii go oblikuvaat sistemot na represivno<br />

reagirawe, odnosno kaznenata politika vo edna dr`ava. Ottamu,<br />

me|utoa, ne smee da se izvle~e zaklu~ok deka sekoja od tie celi zemena<br />

poedine~no nao|a svoja konkretna potvrda i realizacija kaj site vidovi<br />

na sankcii. Navedenite celi pretstavuvaat samo op{ta ramka od<br />

koja ne smee da se izleze. Taa ramka sodr`i dovolno elemti {to vo zavisnost<br />

od vidot na sankcijata mo`at da bidat celosno opfateni no, i<br />

zna~itelno reducirani vo onaa mera {to ja nalo`uva prirodata i namenata<br />

na izbranata sankcija.<br />

2 0 Specijalnata prevencija kako cel na krivi~nata sankcija vo<br />

odnos na samiot storitel zna~i negovo spre~uvawe da vr{i novi krivi~ni<br />

dela. Ovaa funkcija na sankciite se ostvaruva so: a) zastra{uvawe<br />

na storitelot vo pogled na negovite idni kriminalni odnesuvawa,<br />

b) neutralizacija po pat na izolacija (vo nekoi dr`avi i eliminacija)<br />

na storitelot i, v) prevospituvawe i popravawe (resocijalizacija i<br />

socijalna adaptacija vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe<br />

330

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!