Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

(javuvawe na organski pre~ki i organski zaboluvawa koi me|utoa, nemaat
orgnanski, tuku psihi~ki pri~ini).
Vo kriminolo{kata literatura se smeta deka neurozite ne se
vo osobeno bliska vrska so kriminalitetot i se veruva deka nivniot
odnos vo prv red e od alternativen odo{to od kumulativen karakter,
za{to prestapnikot vr{i nesvesen izbor me|u neurozite i kriminalitetot.
291 Fakt e me|utoa, deka nekoi od navedenite neurozi vlijaat na
kriminalitetot. Me|u niv se mnogu ~esti neurotskite pre~ki izrazeni
kako psihostenii me|u koi se pomesteni fobiite, prisilnite dejstva i
nekoi drugi rastrojstva. So ogled na nejzinoto zna~ewe nakratko }e se
zadr`ime i na histerijata.
Fobiite pretstavuvaat strav bez pri~ina. Poedinecot se pla-
{i od niza predmeti i situacii iako i samiot znae deka nema nikakva
vistinska pri~ina za toa.
Prisilnite dejstvija pretstavuvaat takvi aktivnosti za koi ~ovekot
~uvstvuva deka e prisilen da gi vr{i, iako mu e jasno deka tie
nemaat nikakva smisla. Takvite dejstvija mo`at da imaat razli~ni formi,
od bezlobni (poedinecot, na primer, ima nezadr`liva potreba da
pogledne pod krevet pred spiewe), do opasni povedenija, kakvi {to se
prisilna potreba da se podmetne po`ar (piromanija), prisilna potreba
da se kradat nepotrebni predmeti (kleptomanija) i sli~no.
Histerijata se karakterizira so pojava na razni telesni simptomi
kako {to se: naru{uvawe na povr{inskiot i dlabinskiot senzibilitet
(pre~uvstvitelnost ili ne~uvstvitelnost na dopir, bolka, toplina
ili polo`bata na ekstremitetite), povremeni senzorni naru-
{uvawa (vid, sluh, miris i vkus), naru{uvawa na psihomotornite funkcii
(treperewe na racete, parliziranost ili uko~enost na nekoj del
od teloto, nemo`nost ili nesigurnost vo dvi`eweto, nemo`nost za
zboruvawe, dtkawe i sl.) i naru{uvawa vo seksualnata sfera. Me|u
psihi~kite obele`ja na histeri~nite lica se naveduvaat promenlivosta
na nivnite osobini, emotivna labilnost (bezna~ajni povodi predizvikuvaat
eksplozija na vozbuduvawa, pla~ewe, bes i strav za sopstveniot
`ivot), nedovolna koncentracija, bujna fantazija, prisustvo na
iluzii, egoizam, egocentri~nost i sugestibilnost. Ottamu, nivnoto
nepromisleno povedenie koe vo prv red e opredeleno od ostvaruvaweto
na nekoja li~na korist, se manifestira so impulsivno i afektni eksplozii.
^esto gi maltretiraat soprugot i decata i se skloni kon samopovredi
i teatralni samoubistveni obidi pri koi podrobno presmetuvaat
eventualno da ne zavr{at tragi~no. Za niv se me|utoa, osobeno karakteristi~ni
malite (pla~ewe, vikawe, ikawe, gu{ewe, zboruvawe) i
golemite (pa|awe, trkalawe, zazemawe na posebni polo`bi) histeri~ni
napadi, koi vo zavisnost od brojot na prisutnite lica {to gi so`a-
291
A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihologije, Savreemna administracija,
Beograd, 1976, str. 50.
237