Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Vrz osnova na ovie argumenti {to na pari~nite kazni im davaat
zna~itelna prednost pred zatvorskite kazni se dodava i nivnoto generalnopreventivno
zna~ewe. Spored golem broj avtori, seto toa im obezbeduva
va`no mesto me|u alternativnite merki {to neo|aat vistinska
prakti~na primena.
Sovremenite razmisluvawa i dvi`ewa vo pogled na ovie kazni
se vo znak na {iroka podr{ka i sozdavawe natamo{ni uslovi za nivna
poefikasna primena so ogled na ekonomskite mo`nosti na storitelot
na krivi~noto delo. Vo ovaa smisla mo`e da se sfati i se poprisutnata
tendencija za nejzino adekvatno pribli`uvawe kon re{enijata {to
gi nudi skandinavskiot sistem za utvrduvawe na pari~nata kazna nare-
~en "den-globa."
Idejata za ovoj sistem prv ja iznese {vedskiot profesor Johan
C.W. Thyren vo deloto "Principi za reforma na krivi~noto pravo"
(1910) i natamu ja razraboti vo "Proektot za reforma na {vedskiot
krivi~en zakonik" (1916). Pod negovo vlijanie ovoj sistem najprvin e
voveden vo krivi~noto zakonodavstvo na Finska (1921), a podocna i vo
[vedska (1936), Kuba (1936), Danska (1939), SR Germanija (1973), Avstrija
(1974) i dr. zemji od Latinska Amerika. Spored ovoj sistem na
storitelot na krivi~noto delo mu se izrekuva pari~na kazna vo opredelen
broj "denovi-globa." Zakonski se opredeluva samo op{tiot minimum
i maksimum na "denovi-globa," a vo sekoj konkreten slu~aj vo zavisnost
od te`inata na deloto i ekonomskite mo`nosti na storitelot
se opredeluvaat pari~ni iznosi {to va`at za eden den. Samata postapka
na izrekuvawe na kaznata se vr{i vo dve fazi. Vo prvata faza
sudot go odreduva brojot na "denovite-globa" zavisno od te`inata na
deloto i vinata na storitelot. Vo vtorata faza, sega vo zavisnost od
ekonomskite mo`nosti na storitelot se utvrduva visinata na dnevniot
pari~en iznos i otkako brojot na "denovi-globa" }e se pomno`i so
visinata na dnevniot pari~en iznos se doa|a do vkupniot iznos na pari~nata
kazna.
[to se odnesuva do op{tiot zakonski minimum i maksimum na
"denovite-globa" vo krivi~nite zakonodavstva na odelni zemji postojat
zna~ajni razliki. Taka, na primer, vo danskiot krivi~en zakon nivniot
raspon se dvi`i od 1-60, vo {vajcarskiot od 1-120, vo finskiot
od 1-300, a vo germanskiot od 1-360 denovi. 537 Postojat razliki i vo
opredeluvaweto na minimalniot i maksimalniot dneven iznos na kaznata
(vo germanskoto zakonodavstvo na primer od 2 do 500 DM), a postojat
zemji (Finska) vo koi ova pra{awe ne e zakonski regulirano,
tuku sudot e toj {to vo sekoj konkreten slu~aj go opredeluva toj iznos.
Va`no e da se spomene i toa deka dnevniot pari~en iznos ne se poklopuva
so prose~niot dneven li~en dohod ("dnevnica") na osudenikot. Visinata
na pari~niot iznos za eden den kazna mu odgovara na onaa suma
537
Vidi: Lazarevi}, Lj. Kazne i mere bezbednosti.... str. 75-76.
457