Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Stanuva zbor za ograni~uvawe na krivi~nopravnata intervencija ili
za nejzino celosno otstapuvawe kaj opredeleni vidovi na inkriminirani
povedenija so relativno pomala op{testvena opasnost, na relativno
pomali povredi na zakonot koi ne pretstavuvaat vistinska zakana
na ~ovekovite vrednosti. Za ovoj proces se zna~ajni akciite na
direktno izostavuvawe na nadminatite inkriminacii od krivi~nite
zakoni, a isto taka i barawata da ne se zgolemuva brojot na novite
inkriminacii. Se poa|a od stojali{teto deka kaznenata reakcija treba
da bide ultima ratio vo za{titata na osnovnite op{testveni vrednosti
sekoga{ koga taa za{tita mo`e da se ostvari so drugi pohumani
sredstva {to se istovremeno dovolni da gi za{titat i individualnite
slobodi na ~ovekot bez nepotrebnoto zasegawe vo nivnoto ograni~uvawe.
500 Vo su{tina se raboti za proces na isklu~uvawe od kazneniot
sistem (stesnuvawe na kaznenata zona) na takvi povedenija koi pove}e
ne im odgovaraat na celite na kaznenata politika.
Vrz razvojot na sovremenata tendencija kon "samoograni~uvawe"
na krivi~noto pravo, odnosno namesto maksimumot (kaznuvawe na
sî {to se smeta za vrednost) deka e potrebno da se postigne optimum na
inkriminaciite svoeto vlijanie go ostvarija nekolku okolnosti: praklti~ni
(soznanieto deka so postojnite sili i sredstva ne e mo`no da
se suzbie seto ona {to e opredeleno kako zlostor), idejni (streme`ot
da se pro{iri sferata na ~ovekovite prava i slobodi i da se spre~i
zafa}aweto na dr`avata vo nekoi oblasti kako {to se li~niot `ivot
na poedincite, teoretski (vlijanieto na interakcionizmot, radikalnata
i aplikativnata kriminologija) i istra`uva~ki (brojni izu~uvawa
poka`aa deka reguliraweto na odnosite vo op{testvoto e poefikasno
da se koristat mehanizamite na ekonomska prisilba ili moralna
i politi~ka odo{to krivi~nata odgovornost). 501
Vo kriminalnata politika se pravi razlika me|u dva vida na
dekriminalizacija. Prviot vid se odnesuva na nastojuvawata inkrimija
(storuvawa i nestoruvawa), koi se inkriminirani od strana na krivi~noto
pravo i nivno oglasuvawe za nekriminalni. Toa e vsu{nost legalizirawe na
nekoi povedenija koi se inkriminirani vo krivi~niot zakon, za koi skoro nikoj
ne smeta deka treba da bidat predmet na kaznenata reakcija". Milutinovi},
M. Krtiminalna politika, str. 236.
500
"Baraweto za dekriminalizacija stanuva sî pove}e edna od klu~nite
to~ki na reformata koja gi zafati re~isi site krivi~nopravni sistemi.
Negovata po{iroka kriminalnopoliti~ka platvorma e konceptot na postojana
promena na mestoto na krivi~noto pravo vo sistemot na socijalnata kontrola,
negovata pozicija na "posledno sredstvo" vo borbata protiv kriminalitetot
i stesnuvawe na granicite na krivi~nopravnata represija so razvivawe
na alternativnite merki." Kambovski, V. Mogu}i slu~ajevi dekriminalizacije
u na{em krivi~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 249.
501
Ignjatovi| \. Kriminologija, str. 191.
433