Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

oblici: stvarna zabluda i pravna zabluda koi natamu se delat na
oddelni vidovi.
Zabludata po pravilo vlijae na voleviot proces, dokolku ja
odreduva nasokata na voljata so pogre{nata pretstava. Zabludata me|utoa,
isto taka, deluva i na svesta, za{to ja odreduva sodr`inata na
svesta so svojata pogre{na pretstava za posledicata na deloto. 326
2. STVARNA ZABLUDA
Spored ~l. 16 st. 1 KZ, postojat dva vida na stvarna zabluda: 1 0
koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil
svesen za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon (stvarna zabluda
za bitieto na deloto), i 2 0 koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo pogre{no smetal deka postojat okolnosti spored
koi, dokolku tie navistina postoele, toa delo bi bilo dozvoleno
(stvarna zabluda za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta).
Kaj prvata, storitelot e vo zabluda vo pogled na okolnostite {to se
sostaven del na zakonskoto bitie na deloto, a kaj vtorata za
okolnostite {to se materijalen, fakti~ki supstrat na priznaenite
osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta. Na dvete zabludi im e zaedni~ko
toa {to se odnesuvaat na pogre{na pretstava za odredeni okolnosti
{to se sostaven del na konkretnata fakti~ka situacija.
2.1. Zabluda za bitieto na deloto
Zabludata za bitieto na deloto ili poprecizno, zabluda za okolnostite
na bitieto na deloto, pretstavuva defekt na intelektualnata
komponenta na umislata (defekt na svesta, na pretstavata na storitelot
za okolnostite za koi moral da bide svesen za da postoi umisla).
Ottamu, se veli deka stvarnata zabluda e u~ewe za umislata posmatrano
od negativno stojali{te. Taa postoi koga storitelot vo vreme na
izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen (imal pogre{na pretstava)
za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon, koga vo negovata
pretstava za deloto ima ne{to pogre{no vo odnos na stvarniot tek na
nastanot, a toa neznaewe se odnesuva na nekoja okolnost {to e del od
zakonskoto bitie na nekoe krivi~no delo. Kaj ovaa zabluda, vsu{nost,
storitelot ostvaruva posledica na nekoe krivi~no delo iako nema
pretstava deka toa go pravi, nitu pak saka da ostvari takva posledica.
1. Ovaa zabluda mo`e da se odnesuva na dejstvieto, na posledicata,
kauzalniot odnos, na objektot na dejstvieto, na posebnite obele`ja
i voop{to na sekoja okolnost {to e obele`je od stvarna priroda
na zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Toga{ se raboti za zabluda za
bitieto na deloto vo pogled na stvarnite obele`ja vo vistinska smi-
326
Tahovi}, J. op. cit. str. 191.
269