Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

ojni nedostatoci poradi koi e izlo`en na opravdani kritiki. 91
- Koneksni krivi~ni dela se povod za u{te po{iroki diskusii
me|u pravnite teoreti~ari. Se raboti za krivi~ni dela koi dobivaat
politi~ki karakter poradi okolnostite pod koi se izvr{eni. Imeno
kako koneksni krivi~ni dela se podrazbiraat obi~nite dela so koi se
podgotvuva napad na nekoe politi~ko dobro, koi se sredstvo za izvr-
{uvawe na ~isto politi~ko krivi~no delo (podgotvuvawe, pomagawe)
ili stojat vo vrska so ovie dela (prikrivawe). 92 Takvi, na primer, se
razni ubistva, razoruvawa, pale`i, nasilstvata i sli~no, za vreme na
bunt ili gra|anska vojna. Politi~kata cel ili motiv na ovie dela im
davaat politi~ki karakter, za{to tie dela se poka`ale kako neophodni
za uspehot (ostvaruvaweto) na ~isto politi~koto krivi~no delo. 93
Vo pogled na ekstradicijata, koneksnite krivi~ni dela se tretiraat
kako ~istite politi~ki krivi~ni dela. Me|utoa, isklu~itelno mo`e
da se vr{i ekstradicija i za ovie krivi~ni dela ako se raboti za takvi
dela koi vo slu~aj na vojna se smetaat kako sprotivni na voenite
obi~ai spored pravilata na me|unarodnoto pravo (krivi~ni dela koi
se sostojat vo izvr{uvawe na nekoe varvarsko nasilstvo). Vo takvi
slu~ai koneksnoto krivi~no delo prestanuva da bide politi~ko kriviimaat
za cel ostvaruvawe na teror, ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela
spored mnogu pove}estrani konvencii od razni oblasti. Me|u niv poop{to
zna~ewe ima Evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot na Sovetot
na Evropa.
91
"So pravo se smeta deka ako se dozvoli ekstradicija na lice {to
posegnalo vrz `ivotot na {ef na dr`avata, atentatorskiot princip go ignorira
faktot deka takvoto delo bezdrugo e od politi~ka priroda. Ova pravilo
se kritikuva i poradi svojata tesnina, {to ne izgleda logi~no, a se sostoi vo
toa {to dozvoluva ekstradicija za delo protiv {ef na dr`ava, no ne i protiv
poniski funkcioneri. Od druga strana, isto taka, se smeta deka atentatorskiot
princip e preterano {irok vo smisla {to go negira pravoto na azil
duri i toga{ koga krivi~noto delo bilo storeno vo ek na revolucija ili gra-
|anska vojna, ili pak koga ubistvoto na {efot na dr`avata e edinstven na~in
da se dojde do odredena politi~ka promena. Tupurkovski, V. op. cit. str. 613-
614. Vo ovaa smisla i Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.
92
"Koneksni krivi~ni dela se obi~ni krivi~ni dela storeni vo vreme
na politi~ki borbi, prevrati, buntovi, gra|anski vojni, pri {to tie dela se
javuvaat ili kako sredstvo za da se izvr{i napad vrz nekoe politi~ko dobro
ili kako posledica od takov napad ili pak negova podgotovka (na primer, obivawe
trgovski du}an so oru`je zaradi odzemawe na oru`jeto potrebno za bunt
ili ubistvo na politi~ki protivnik vo vreme na bunt)." Ba~i}, F. op. cit. str.
165-166.
93
Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.
103