Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

govor deluval vo ostvaruvawe na zaedni~ka cel, (2) sakajki go deloto
kako zaedni~ko (i spored toa kako svoe), i koj (3) pokraj toa ja izvr{il
ulogata koja mu bila opredelena vo taa zaedni~aka kriminalna dejnost.
Spored toa, dejstvieto so koe se pridonesuva vo deloto e zna~ajno samo
ako se zasnova na prethodna soglasnost za podelba na ulogite i }e se
smeta za soizvr{itelstvo duri i toga{ koga taa uloga, vrz osnova na
podelbata na trudot, ne bi imala vistinski pridones za nastapuvawe
na posledicata. 352
Navedenite elementi vo celost treba da se posmatraat zaedno i
vo me|usebna povrzanost pri re{avaweto na sekoj konkreten slu~aj.
Ottamu, spored ova stojali{te, kako soizvr{itel }e se smeta liceto
koe bilo svesno deka u~estvuva vo tu|o delo iako deloto ne go sakal
kako svoe, me|utoa negovoto dejstvie bilo tolku tesno povrzano so dejstvieto
na izvr{uvaweto {to so nego obrazuvalo edna celina. Taka, na
primer, vo eden slu~aj, liceto A, koe mu ~uva stra`a na liceto B na
prometno mesto i go izvestuva za dvi`eweto na minuva~ite i policijata,
taka {to toa nepre~eno vr{i kra`ba vo nekoj magacin, }e se smeta
kako soizvr{itel na krivi~noto delo kra`ba, iako deloto ne go sakal
kako svoe. No, vo drug slu~aj, liceto A, nema da se smeta kako soizvr{itel,
tuku kako pomaga~ iako deloto go sakal kako svoe, ako negovata
uloga vo ~uvaweto stra`a ne bila tesno povrzana so dejstvieto
na izvr{uvaweto i ne bila negov sostaven del, za{to toa lice ~uvalo
stra`a na nekoe pomalku prometno (zapu{teno) mesto. Posmatrano od
objektivnata strana, toa zna~i deka edno isto dejstvie vo eden slu~aj
mo`e da bide prezemeno od soizvr{itelot, a vo drug od sou~esnkikot.
Kon stojali{tata na ovaa teorija se priklonuva i na{ata sudska
praktika.
Edna od najva`nite zabele{ki {to i se upatuvaat na varijantite
na ovaa teorija e deka tie vpro~em i ne uka`uvaat na razlikite me|u
soizvr{itelstvoto i sou~esni{tvoto, ottamu {to podelbata na trudot
e mo`na i kaj dvata vida na u~estvo vo izvr{uvaweto na edno delo. Mo-
{ne zna~aen e i prigovorot deka i pokraj sprotivnite nastojuvawa, i
ednovremeno se javuva i kako svoe delo. Vo slu~aj na postoewe na ovie uslovi
soizvr{itel e i onoj koj ne go izvr{uva dejstveito na izvr{uvaweto na krivi-
~noto delo vo potesna smisla, me|utoa negovata dejnost logi~no i prirodno
pravi celina so dejnostite na onie koi neposredno go izvr{uvaat dejstvieto
na krivi~noto delo." Tahovi}, J. str. 299.
352
Tomi}, M. Razgrani~enje saizvr{ila{tva od pomaganja, Na{a zakonitost,
Zagreb, 1986/6, str. 856. Spored ovaa teorija, vo na~elo, kakvo i da e dejstvie
na u~esnikot, kakov i da e negov prilog, go pravi soizvr{itel, ako e toa realizirano
vo rakite na dogovorot za podelba na trudot. Objektivno e dovolen i
najnezna~itelen prilog vo ramkiete za podelbata na trudot (na primer, edno
obi~no podgotvitelno dejstvie - nabavuvawe na oru`je ili oradie). Ba~i}, F. O
suizvr{ila{tvu, str. 21.
298