Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

smrt na nekoe lice, kaj protivpravnoto li{uvawe od sloboda - sostojbata
na li{enost od sloboda, kaj navredata - ~uvstvoto na bolka poradi
povredenata ~est itn. Ottamu, ispravno se smeta deka e nesoodvetna,
nitu pak deka ima nekoja prakti~na vrednost podelbata na krivi~nite
dela na formalni (krivi~ni dela koi nemaat posledica) i materijalni
(krivi~ni dela kaj koi postoi posledica). 132 To~no e deka sekoe krivi~no
delo ima posledica i pokraj toa {to taa kaj opredeleni dela ne
e posebno vnesena vo zakonskiot opis i vo objektivnata stvarnost ne e
fizi~ki vidliva i setivno-~uvstvena (na primer, kaj navredata, klevetata,
davaweto la`en iskaz, falsifikuvaweto pari, neprijavuvaweto
storitel na krivi~no delo, nepropisen prevoz na eksploziven
materijal i sl.).
2. Soglasno predivikanata posledica koja mo`e da se javi kako
povreda (uni{tuvawe ili o{tetuvawe na nekoe dobro) ili zagrozuvawe
(sozdavawe sostojba na opasnost za opredeleno dobro) se pravi
i razlika na krivi~ni dela na povreda i krivi~ni dela na zagrozuvawe.
Kako primeri za krivi~ni dela na povreda mo`at da se navedat: ubistvo
(~l. 123 KZ), lesna (~l. 130 KZ) i te{ka telesna povreda (~l. 131
KZ), kra`ba (~l. 235 KZ), a kako krivi~ni dela na zagrozuvawe: neprezemawe
merki za za{tita pri rabota (~l. 170 KZ), zagrozuvawe na
bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ), zagaduvawe na dobito~na hrana
ili voda (~l. 223 KZ), itn.
3. Posledicata zagrozuvawe na nekoe dobro od svoja strana
mo`e da se javi vo dva vida: 1 0 kako konkretna i 2 0 apstraktna opasnost
na krivi~noto delo. 1 0 Konkretna opasnost postoi koga so prezemawe
na dejstvieto na izvr{uvaweto nastapila opasnost za nekoe dobro,
odnosno koga postoela bliska mo`nost za nastapuvawe na posledicata
kako povreda na objektot na dejstvieto. Konkretnata opasnost, vsu{nost,
postoi koga e izbegnato nastapuvawe na povredata poradi vlijanieto
na opredeleni faktori (ne{to navistina dovedeno vo opasnost,
me|utoa od opredeleni pri~ini ne do{lo do povreda). Takvata opasnost
e predvidena vo zakonskoto bitie na oddelni krivi~ni dela, na
primer, kaj krivi~noto delo predizvikuvawe op{ta opasnost (~l. 288
KZ) ili zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ).
Za postoeweto na ovie dela, vo sekoj slu~aj mora da se doka`e
nastapuvaweto na konkretnata opasnost.
2 0 Za apstraktna opasnost se raboti toga{ koga opasnosta od
povreda na opredeleno dobro vo konkretniot slu~aj ne nastapila, me-
|utoa postoela opredelena mo`nost taa da nastapi (op{to zemeno mo-
132
Razlikata me|u materijalnite i formalnite dela doa|a do izraz
samo vo ramkite na utvrduvaweto na pri~inosta, za{to problemot na pri~inosta,
kako odnos na dejstvieto i posledicata, mo`e da se postavi samo kaj materijalnite
krivi~ni dela, a ne i kaj formalnite krivi~ni dela kaj koi takov
odnos ne postoi. Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 171.
136