21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

1 0 Dispozicijata go pretstavuva prviot del na normata vo koj se<br />

opredeluvaat elementite na bitieto na krivi~noto delo. 55 Taa mo`e da<br />

bide obi~na, opisna, upatuva~ka i blanketna.<br />

- Obi~na (ednostavna) dispozicija e onaa koja krivi~noto delo<br />

go odreduva samo spored negoviot naziv bez podlaboko objasnuvawe vo<br />

{to toa se sostoi, kako na primer, navredata od ~l. 173 KZ - "Toj {to<br />

}e navredi drug." Obi~ata dispozicija se upotrebuva retko i toa samo<br />

vo pogled na onie krivi~ni dela {to se mnogu poznati. Natamo{noto<br />

odreduvawe na bitieto na toa krivi~no delo im se prepu{ta na teorijata<br />

i praktikata.<br />

- Opisna dispozicija e onaa koja gi opredeluva elementite i<br />

site obele`ja na edno krivi~no delo, kako na primer, kra`ba od ~l.<br />

235 KZ, tortura od ~l. 142 st. 1 KZ, ubistvo od ~l 123 ("Toj koj{to drug<br />

}e li{i od `ivot"), i kaj najgolemiot broj od drugite krivi~ni dela.<br />

- Upatuva~ka e dispozicijata koja vo pogled na oddelni obele-<br />

`ja (pretpostavkata za kazna ili vo pogled na samata kazna) upatuva na<br />

nekoj postoen propis sodr`ana vo istiot krivi~nen zakonik, kako na<br />

primer, ~l. 236 KZ - te{ka kra`ba, ~l. 292 KZ - te{ki dela protiv<br />

op{tata sigurnost, itn.<br />

- Blanketna e onaa dispozicija koja krivi~noto delo go opredeluva<br />

samo vo op{ti crti (prva norma), dodeka negovoto podrobno odreduvawe<br />

mu e prepu{teno na drug zakon ili podzakonski akt na<br />

dr`avnite organi (vtora norma). Takvi se, na primer, dispoziciite na<br />

krivi~noto delo zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot od ~l. 297,<br />

prenesuvawe na zarazna bolest od ~l. 202 KZ, pusto{ewe na {umi od<br />

~l. 226 KZ. Egzistencijata na blanketnata, e zavisna od postoeweto na<br />

vtorata norma (dokolku ne postoi vtorata, toga{ ne postoi ni prvata<br />

norma).<br />

Site navedeni dispozicii mo`at da bidat prosti i slo`eni.<br />

Prosta dispozicija e onaa koja sodr`i samo eden oblik na nekoe krivi~no<br />

delo, kako, na primer, kra`ba od ~l. 235 KZ, razbojni{tvo od ~l.<br />

237 KZ itn. Slo`enata dispozicija vo sebe sodr`i bitija na pove}e<br />

krivi~ni dela (na primer, te{ka kra`ba od ~l. 236 KZ, falsifiku-<br />

55<br />

"Dispozicijata go sodr`i opisot na kaznivoto povedenie, ona {to<br />

zakonot go zabranuva ili go nareduva. Vo sekoja dispozicija zadol`itelno se<br />

odreduva koj e izvr{itel na deloto i vo {to se sostoi samoto nedozvoleno povedenie.<br />

Spored svojata kompozicija, dispoziciite se mo{ne raznovidni. Kaznivoto<br />

povedenie mo`e da bide opi{ano so niza podrobnosti: vo pogled na<br />

samoto dejstvie, na~inot na izvr{uvaweto, sredstvata na izvr{uvaweto, objektot<br />

na dejstvieto, posledicata, mestoto i vremeto na izvr{uvaweto, kako i<br />

vo pogled na subjektivnite elementi. I samiot subjekt mo`e poblizu da bide<br />

odreden, taka {to krivi~noto delo mo`e da go izvr{i sekoj ili samo odredeno<br />

lice (na primer, slu`beno lice, odgovorno lice, voeno lice, sudija, roditel<br />

i dr.)." Ba~i}, F. op. cit. str. 96.<br />

67

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!