Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

narekuva krivi~en zakonik i pretstavuva kodifikacija na materijalnoto
krivi~no zakonodavstvo na edna zemja. 52 Takov slu~aj e i so na-
{iot sega{en krivi~en zakonik koj kako sistematiziran zbornik (kodeks)
na krivi~ni propisi se deli na op{t i poseben del.
2. Vo Op{tiot del na krivi~niot zakonik se opredeluvaat
osnovnite na~ela, poimi i ustanovi vo pogled na krivi~noto delo, krivi~nata
odgovornost i krivi~nata sankcija. Propisite (normite) na
Op{tiot del na krivi~niot zakonik sodr`at samo dispozicija. 53 Dispozicijata
e od op{t karakter i mo`e da bide od deklaratorna ili
konstitutivna priroda. Od deklaratorna priroda se onie krivi~ni
normi koi pretstavuvaat na~ela od op{to zna~ewe za krivi~noto zakonodavstvo
na edna dr`ava (odredbi koi vr{at funkcija na op{ti principi
vo krivi~noto zakonodavstvo). Takvi se, na primer, ~l. 1 KZ vo
koj se opredeluva na~eloto na zakonitosta ili ~l. 32 KZ vo koj se opredeluvaat
celite na kaznuvaweto. Od konstitutivna priroda se onie
propisi koi opredeluvaat oddelni op{ti ustanovi na krivi~noto
zakonodavstvo, kako na primer, ~l. 12 KZ so koj se opredeluva presmetlivosta
ili ~l. 13 i 14 KZ so koj se opredeluva vinata (umislata i nebre`nosta).
3. Vo Posebniot del se opredeluvaat oddelnite krivi~ni dela i
krivi~nite sankcii protiv nivnite storiteli. Propisite od Posebniot
del se od specijalen karakter, za{to se primenuvaat pri presuduvaweto
na edno konkretko krivi~no delo. Ovie propisi koi imaat konstitutiven
karakter, sodr`at dispozicija (koja ~esto se narekuva i
opis na deloto) i sankcija. Dispozicijata e onoj del na normata 54 vo koj
se naveduvaat posebnite elementi (obele`ja) na oddelnite krivi~ni
dela, a sankcijata onoj del od normata so koja se odreduva vidot i merkata
na krivi~nata sankcija.
52
Spored Jovanovi}, krivi~niot zakon mo`eme da go definirame kako
sistem na krivi~nopravni propisi so koi se odreduvaat uslovite na odgovornosta,
krivi~nite dela i krivi~nite sankcii za edna celokupna krivi~nopravna
oblast, a krivi~en zakonik e sistematiziran zbornik na site
krivi~nopravni propisi na edna zemja koi go so~inuvaat materijalnoto krivi~no
pravo na taa zemja, izzemajki gi oddelnite krivi~nopravni odredbi koi
se nao|aat vo dopolnitelnoto i sporedebnoto zakonodavstvo. Jovanovi}, Lj. op.
cit. str. 142. Vo taa smisla i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, Op}i deo, str. 64.
53
Spored sodr`inata, dispozicijata se javuva kako imperativna (nareduva~ka),
prohibitivna (zabranuva~ka) i permisivna (dozvoluva~ka), a poretko
i kako kombinacija na ovie razli~ni sodr`ini.
54
Normite se pravni pravila so koi ne{to se zabranuva ili nareduva
(zapoveda, nalo`uva). Toa se pravila na povedenie za{titeni so dr`avna prisilba.
66