Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

aspekt na sodr`inata na krivi~noto delo me|utoa, ja zapostavuva negovata
pravna opredelba - negovata forma.
3. Zatoa e najden kompromis vo odreduvaweto na materijalnoformalen
poim na krivi~noto delo spored koj: krivi~nite dela se
op{testveno opasni povedenija na lu|eto so koi se povreduvaat (o{tetuvaat
ili zagrozuvaat) dobrata, vredostite, interesite i odnosite na
poedinecot i zaednicata {to zakonodavecot gi proglasil za osobeno
zna~ajni i zaradi toa gi stavil pod krivi~nopravna za{tita. Ovaa definicija
e prifatliva ottamu {to uka`uva deka krivi~noto delo e
fizi~ka realna pojava vo nadvore{niot svet (zakonski, praven element)
no, ednovremeno i op{testvena pojava od koja se gledaat pri~inite
zo{to edno ~ovekovo povedenie se smeta za krivi~no delo i {to se
{titi so reakcijata sprema nego (sociolo{ki element). Na toj na~in
formalniot i materijalniot poim ovozmo`uvaat krivi~noto delo da
se sogleda kako od aspekt na negovata forma, taka i od aspekt na sodr-
`inata, odnosno vo nivnoto edinstvo i me|usebna uslovenost. 103
2. ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO (OP[T POIM NA
KRIVI^NOTO DELO)
1. Od realisti~kiot poim proizleguva deka osnovnite elementi
na krivi~noto delo se povedenieto na ~ovekot, protivpravnosta, vinosta
i kaznivosta. 104 Ottamu, se veli deka krivi~noto delo e 1 0 povedenie
na ~ovekot {to e 2 0 protivpravno, 3 0 vinovno i 4 0 kaznivo. Toa, so
drugi zborovi zna~i, deka krivi~noto delo mora da se pojavi kako dejstvie
(storuvawe ili propu{tawe), so koe se naru{uva krivi~niot zakonik
na dr`avata, od strana na poedinec komu mo`e da mu se prefrli
za storenoto i za koe e predvideno da postoi kazna vo zakonot.
Toa se osnovnite elementi (obele`ja) {to postojat kaj sekoe
krivi~no delo. Vo otsustvo na koj i da e od niv, ne mo`e da se zboruva
za krivi~no delo, {to zna~i deka krivi~noto delo vo sebe mora da gi
sodr`i site navedeni elementi. Pritoa, zaradi vistinsko razbirawe
na celata krivi~nopravna problematika, od osobeno zna~ewe e da se
potencira deka od posebno zna~ewe e redosledot na navedenite elementi,
za{to bez postoewe na prethodniot, iluzorno e da se utvrduva kakvo
i da e postoewe na narednite elementi na krivi~noto delo. Poinaku
ka`ano, ako ostustvuva prviot element (povedenieto na ~ovekot),
nema nikakva razumna pri~ina da se utvrduvaat ostanatite tri elementi,
ili natamu, dokolku otsustvuva vtoriot (protivpravnosta), ostanatite
dva elementi, odnosno ako izostanuva tretiot element (vinos-
103
Za poimot na krivi~noto delo vidi podrobno: Srzenti}, N. Prilog pitanju
pojma krivi~nog dela, Arhiv, Beograd, 1951, Jovanovi}, Lj. Odre|ivanja pojma
krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 53-62.
104
Taka: Ba~i}, F. op. cit. str. 137.
110