Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

ZKP). Poradi zabranata za predavawe na doma{en dr`avjanin dr`avata
koja ja bara ekstradicijata, pokraj zamolnicata, mora da prilo`i
uverenie ili drugi podatoci za dr`avjanstvoto na obvinetiot (~l. 511
st. 3 t. 2 ZKP). So me|unaroden dogovor, sepak mo`e da se otstapi od
principot na nepredavawe na doma{ni dr`avjani. Taka, na primer, soglasno
~l. 118 od Ustavot na RM i ~l. VI od Konvencijata za spre~uvawe
i kaznuvawe na zlostorstvata na genocidot, Republika Makedonija
e dol`na, da predade i sopstven dr`avjanin, ako toj vo dr`avata koja go
bara storil zlostorstvo na genocid.
2. Humanitarni pri~ini. Opredeleni dr`avi ja odbivaat ekstradicijata
toga{ koga taa bi bila vo sprotivnost so vozrasta, zdravstvenata
sostojba, semejnite priliki, du{evniot i telesniot razvoj na
baranoto lice, dolgotrajniot prestoj vo zamolenata dr`ava i drugi humanitarni
pri~ini. Taa nasoka ja sledat i del od na{ite dogovori
ottamu, {to predviduvaat mo`nost organite na zamolenata dr`ava da
ja ispitaat celishodnosta na ekstradicijata na liceto koe vo momentot
na izvr{uvaweto na deloto bilo maloletnik ili pomlad polnoletnik
i gi upatuvaat na konsultirawe so organite na dr`avata molitel.
3. Azil. 82 Ekstradicijata ne mo`e da se vr{i vo pogled na lica
koi u`ivaat pravo na azil. Azilot, vsu{nost, i se dava za dela za koi
ne se vr{i ekstradicija. Vo ~l. 29 Ustav, zagarantirano e pravoto na
azil na stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo koi se progoneti
poradi svoite zalo`bi za demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe.
Vo ~l. 423 st. 2 ZKP e predvideno deka ministerot za pravda
nema da dozvoli ekstradicija na stranec koj vo Republika Makedonija
u`iva pravo na azil. Pravoto na azil se sostoi vo nepre~eno prestojuvawe
na liceto na koe toa pravo mu e priznaeno na teritorijata na
Republika Makedonija bez mo`nost za proteruvawe ili predavawe na
stranska dr`ava i bez mo`nost za sudewe pred doma{nite sudovi za
storeno delo.
Pravoto na azil se razlikuva od nepredavaweto na storiteli na
krivi~ni dela. Po pravilo, vo slu~aj na nepredavawe na storitel na
krivi~no delo (odbivawe na ekstradicijata) zamolenata dr`ava sama
go zema na odgovornost takvoto lice i go kaznuva spored svoite zakoni.
Sprotivno na toa, kaj pravoto na azil, liceto na koe edna dr`ava mu
uka`uva takva za{tita, ne samo {to ne se kaznuva za delata za koe mu
se dava pravo na azil, tuku u`iva posebna privilegija na lice koe e
82
Pod azil se podrazbira pravo na storitelot na krivi~no delo ili
na liceto na koe mu se zakanuva opasnost od gonewe zaradi izvesna dejnost
{to ja vr{i, so zasolnuvawe na izvesni mesta da ja u`iva za{titata na onoj na
koj toa mesto mu pripa|a. Tahovi}, J. op. cit. str. 163. Vidi i Ibrahimpa{i}, Besim,
Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str.
81-85, Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd,
1973, str. 204-205 i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 119.
99