Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

koja delinkventot mo`e da ja za{tedi vo tekot na denot koga }e se
odbijat tro{ocite za negovi li~ni potrebi i redovni obvrski. 538
Vo su{tina na ovoj sistem e potrebata da se zadovoli teoretskoto
barawe storitelite na krivi~nite dela da bidat ednakvi pred
zakonot so ogled na nivnata imotna sostojba. Negovata primena ovozmo`uva
storitelite na isti dela da bidat kazneti so ist broj "den globi,"
a vistinskite iznosi na pari~ni kazni da bidat razli~ni. Vo su{-
tinata na ovoj sistem e me|utoa, i zadovoluvaweto na baraweto pari~nite
kazni da se izrekuvaat samo toga{ koga postojat vistinski mo`nosti
za nivno izvr{uvawe. Toa me|utoa, ne zna~i deka so ovoj sistem e
re{eno ova zna~ajno teoretsko i prakti~no pra{awe. Za toa zboruva
okolnosta {to najgolem broj zakonodavstva i natamu go zadr`uvaat
supletorniot zatvor. 539 Imeno, toga{ koga od koi i da e pri~ini osudenikot
ne mo`e ili ne saka da ja isplati pari~nata kazna, a toa ne mo`e
da se stori nitu po prisilen pat, taa naj~esto avtomatski se prtetvora
vo soodvetna kazna li{uvawe od sloboda. No i vo ovaa nasoka ne izostanuvaat
novi re{enija. Taka, na primer, vo zakonodavstvoto na Germanija,
Italija, [vajcarija, Francija, Norve{ka, Argentina i pogolem
broj dr`avi vo SAD, postoi mo`nost namesto supletoren zatvor
da se primeni merkata vr{ewe na op{testveno korisna rabota. Dokolku
osudenikot od opredleni pri~ini ne bil vo mo`nost da ja isplati
pari~nata kazna nekoi zakonodavstva dozvoluvaat mo`nost da se prodol`i
rokot vo koj toa mo`e da se stori ili da se isplati pari~na kazna
vo rati.
Na sistemot "den-globa" mo`at da mu se upatat pogolem broj zabele{ki.
Iako vo izvesna mera gi izedna~uva neednakvo situiranite
storiteli na krivi~ni dela, {to, vsu{nost, se istaknuva kako osnovna
slabost na sistemot na pari~ni kazni vo fiksen iznos, 540 ovoj sistem ne
mo`e dokraj da gi otstrani razlikite {to se javuvaat kaj enormno bogatite
i siroma{ni lica. Tuka se javuva i problemot na to~noto
utvrduvawe na materijalnite priliki i li~nite primawa na osudenikot
{to od niza pri~ni sudot ne mo`e da go re{i. 541 Opredelen pro-
538
Ibid, str. 76.
539
Vidi: ibid, str. 77.
540
Koga se spomenuva ovoj nedostatok ne smee da se zaboravi deka site
zakonodavstva propi{uvaat oti sudot pri izrekuvaweto na pari~nata kazna
vo fiksen iznos e dol`en da gi zeme vo vid ekonomskite, socijalnite i drugite
okolnosti na storitelot na krivi~noto delo. Vidi: Lazarevi}, D. Kratkotranje
kazne zatvora. str. 120.
541
"Primenata na ovoj sistem bara od sudot vo sekoj konkreten slu~aj
to~no da gi utvrdi site prihodi na storitelot, takvite prihodi da se utvrdat
za propi{an period na vreme i vrz osnova na toa da se utvrdi prose~niot
ednodneven prihod. Ova nesomneno pretstavuva mnogu te{ka i spora rabota za
sudot, a to~nosta i brzinata vo mnogu zavisat od postoe~kiot poreski sistem
458